V središču / Spet laži o plačah

Evropski statistični urad Eurostat je ta teden objavil spodbudno novico. In sicer da je bila lani Slovenija s 35.133 evri povprečne bruto letne plače na 10. mestu v EU in se je tako uvrstila tik pred Španijo in Italijo. Daleč najvišjo bruto letno plačo so lani zabeležili v Luksemburgu – 82.969 evrov – sledi mu Danska z 71.565 evri. V Avstriji je bila povprečna bruto plača 58.600 evrov, v Nemčiji pa 53.791 evrov. Slovenija se je na tej lestvici že približala povprečju EU oziroma razvitejšim zahodnim državam. Z naskokom se je namreč s 35.133 evri uvrstila na prvo mesto med članicami EU iz srednje in vzhodne Evrope. Še najbližja Sloveniji je bila Litva z 29.104 evri. V Sloveniji imamo torej že precej visoke bruto plače. Kaj pa neto?

Neto plače naj bi bile mizerno nizke – to je bila novica, ki je zakrožila nemudoma po omenjeni objavi evropskega statističnega urada. Kot že tolikokrat smo tudi ta teden v komentarjih zgoraj opisane novice slišali trditve, da je Slovenija pri bruto plačah lahko visoko, a kaj nam to pomaga, ko pa se na lestvici neto plač, pri tem, kar nam ostane v žepu, zaradi visokih davčnih obremenitev odrežemo precej slabše. V Klubu slovenskih podjetnikov (SBC) so denimo Eurostatove rezultate komentirali z besedami, da je vlada Roberta Goloba »z dvigom davčnega primeža poskrbela, da Slovenkam in Slovencem slučajno ne bi v žepih ostalo preveč denarja«. Davčni primež ali seštevek vseh dajatev na delu je v Sloveniji lani narasel na 44,6 odstotka, so zapisali, časopis Dnevnik pa je ta teden celo izšel z bombastičnim naslovom »V Sloveniji najnižje neto plače v Evropi«.

Pa je to res? Poglejmo si te trditve natančneje. Dnevnik je na primer povzel izračun nekega irskega kadrovskega podjetja (Boundless), ki je primerjal neto izplačila v 36 evropskih državah samske osebe brez otrok, ki prejema plačo v višini 60 tisoč evrov bruto na leto. A posameznikov, ki imajo pri nas takšne dohodke, je po podatkih finančnega ministrstva v Sloveniji le 27 tisoč oziroma še mnogo manj, saj to večinoma niso samske osebe. Kar pa je bistveno, saj imamo v Sloveniji 16 kategorij najrazličnejših dohodninskih olajšav, od katerih so olajšave za vzdrževane otroke med najvišjimi. Za ilustracijo: če v Sloveniji na leto poberemo 2,7 milijarde evrov dohodnine, se država samo na račun vzdrževanih otrok vsako leto odpove skoraj 300 milijonom evrov. V Dnevniku so torej dejansko med državami primerjali položaj menedžerjev, ki nimajo družine.

Ko v Sloveniji menedžerji in tudi politiki govorijo o obremenjenih plačah, sicer najpogosteje navržejo neki drug, malce manj skrajni primer. In sicer primer samske osebe brez otrok s povprečno plačo, nekako v smislu, poglejmo povprečja. Na tej lestvici smo bili v Sloveniji lani na šestem mestu v EU. Lahko dodamo, da Italija ali Avstrija takšne posameznike veliko bolj »ožemata« kot Slovenija, a je tudi ta primerjava zavajajoča. Poleg tega da pri tem niso upoštevane zajetne slovenske olajšave, je tudi v tem scenariju zaobjeta manjšina: povprečne osebne dohodke ali višje od povprečnih ima namreč pri nas »le« 361 tisoč davčnih zavezancev od skupaj 1,56 milijona. Veliko objektivnejše so zato primerjave različnih družinskih scenarijev. Pogosto je to primer družine z dvema otrokoma in enim staršem, ki zasluži povprečno plačo, ali enega partnerja, ki zasluži minimalno plačo, in drugega, ki je v povprečju. In glede na te primerjave smo bili v Sloveniji leta 2024 po davčnem primežu dejansko na povprečnem 13. mestu v EU.

Pravilna trditev torej je: Slovenija je država z najvišjimi neto plačami v Evropi. Ali pa: slovenske plače so med najmanj obremenjenimi v Evropi.

Da, bili smo na povprečnem 13. mestu glede obremenitve plač. Bili smo celo tako povprečni, da se je pred nas uvrstila tudi Madžarska, ki je na številnih področjih znana kot davčna oaza – tam bi bili torej obdavčeni bolj. Vendar se tu primerjave še ne končajo. Tudi to še ni prava, objektivna slika slovenskih neto plač. V Sloveniji poznamo namreč že celo množico izplačil, ki so oproščena davkov in ki jih druge države ne poznajo in ki jih OECD ne upošteva. Poleg osnovne plače večina zaposlenih prejema seveda še neobdavčene dodatke, kot so regres za letni dopust, povračilo stroškov prehrane (malica), povračilo prevoza na delo, nagrade za poslovno uspešnost in po novem tudi obvezno božičnica. Približno polovica držav EU recimo ne pozna »neto« izplačil za prehrano in prevoz. A vsi ti ekstra dodatki dejansko pomenijo razbremenitve dela in zvišujejo neto izplačila. Tudi nova obvezna in neobdavčena božičnica, ponavlja vlada, bo prispevala k povišanju neto plač.

In kje smo v naši državi, če upoštevamo še ta vidik? Na ministrstvu za finance in ministrstvu za delo so letos izračunali, koliko prejemkov je glede na povprečno plačo neobdavčenih in koliko neobdavčenih in neoprispevčenih. Ugotovili so, da je pri povprečni plači kar 18,1 odstotka dohodkov izvzetih iz davka, 13,7 odstotka pa je izvzetih iz davka in prispevkov. Kar je izjemno visoka številka. Pri prej omenjeni samski osebi s povprečno plačo bi se ob upoštevanju malice in prevoza na delo Slovenija uvrstila na 15. mesto, za Portugalsko, Švedsko, Slovaško, Luksemburg, Madžarsko, Latvijo, Španijo in Češko. Če pa bi upoštevali še družinske razmere – ker so prav te olajšave pri nas nadpovprečne –, bi se uvrstili tam nekje na 17. mesto po davčni obremenjenosti. Podobno ugotavljajo tudi na makroekonomskem uradu vlade (UMAR). Če pogledamo, koliko davkov Slovenija pobere od dela, in to primerjamo z EU, ugotovimo, da smo pod povprečjem. Države evrskega območja z dohodnino poberejo 20,5 odstotka prihodkov njihovega BDP, Slovenija pa 18,7 odstotka, so nam sporočili. Pravilna trditev torej je: Slovenija je država z najvišjimi neto plačami v Evropi. Ali pa: slovenske plače so med najmanj obremenjenimi v Evropi. In to lahko zapišemo brez upoštevanja nove božičnice in še dodatnih dohodninskih razbremenitev v višini 150 milijonov evrov, o katerih je vlada prejšnji teden dosegla dogovor s sindikati.

To sicer ne bi smelo biti posebno odkritje, podobno so v preteklosti ugotavljali tudi drugi. Lani na primer ekonomist Bine Kordež: Ko je upošteval še izplačila za malice in prevoze in regres, je ugotovil, da je Slovenija pri nižjih plačah celo manj obremenjena od Hrvaške, oziroma spada v skupino manj obremenjenih držav v EU. Pri višjih plačah, to je pri vsaj 1,5-kratniku povprečne plače, se sicer stvari obrnejo, večinoma zato, ker recimo Avstrija pozna socialno kapico (strop za prispevke) in ima nad približno 1,5-kratnikom povprečne plače nižjo obremenitev, na Hrvaškem pa so pri visokih plačah davčne stopnje ugodnejše kot v Sloveniji. A je pri teh primerjavah treba upoštevati še drug vidik. Drži, najvišje, menedžerske plače, ki jih v Sloveniji prejema nekaj deset tisoč ljudi, so nadpovprečno obremenjene. A ta vrhnji sloj v Sloveniji uživa druge ugodnosti.

Premožnejši namreč večino svojih dohodkov prejmejo prek raznoraznih rent, torej kapitalskih dobičkov, najemnin, dividend in obresti – ti pa so v Sloveniji nižje obdavčeni od dela. Ne le, da v Sloveniji nimamo pravega nepremičninskega davka, kot ga poznajo v državah, s katerimi se radi primerjamo. V številnih državah so kapitalski prihodki standardni del dohodnine. To velja predvsem za skandinavske države. Na Danskem se na primer prejete dividende ali kapitalski dobički, obresti in najemnine enostavno prištejejo k osebnemu dohodku, od katerega se plača davek po dohodninski lestvici, v Sloveniji pa jih obračunavamo po ločeni, ugodnejši lestvici, ki ni proporcionalna. Slovenija zato velja za državo, v kateri je dohodninska osnova ozka in tako prijaznejša do »kapitala«. V nekaterih državah, kot so Francija, Madžarska, Romunija ali Belgija, se na določene kapitalske prihodke poleg tega plačujejo še celo socialni prispevki. Najbolj znan je francoski primer, kjer se na vse kapitalske prihodke plačajo socialni prispevki v višini 17 odstotkov. Kako bi se v SBC odzvali, če bi morali ob izplačilih svojih dobičkov plačati še socialne prispevke?

In na koncu še zadnji vidik: tudi Janez Janša je ta teden dejal, da je povprečna plača Slovenca 1500 evrov, povprečna plača Hrvata pa 1400 evrov. Drži, hrvaške plače so v številnih primerih manj obremenjene kot slovenske. A predvsem na račun nižjih socialnih prispevkov. V Sloveniji za pokojnine prispevamo 24,35 odstotka bruto plače, na Hrvaškem pa je prispevek skupaj okoli 20 odstotkov. Zato so hrvaške neto plače že blizu slovenskim, imajo pa tam približno polovico nižje pokojnine.