V središču / Slovenski milijonar

»Omrežje Darija Južne , skrbno grajeno več kot desetletje, se bo zato, ker je bil obsojen, sesedlo,« je 7. julija 2013 napovedal Ali Žerdin, danes urednik Sobotne priloge Dela. A zdaj, 12 let kasneje, je premoženje zakoncev Južna, Darija in Vesne, po sveži oceni revije Manager vredno 511 milijonov evrov in zakonca sta najbogatejša Slovenca. Dari Južna danes celo pravnomočno obsodbo iz leta 2013 opisuje kot »nesorazmerno«.

Dari in Vesna Južna, Belokranjca, se v javnosti oglašata izredno redko. Tudi zato bi ju bilo krivično uvrstiti med vulgarnejše domače prvoborce kapitala, ki se imajo recimo za nasprotje »amorfne gmote, ki ne ve, kam in kako«, ali ki v danes privatizirani banki, sanirani z javnimi milijardami, dobijo več kot milijon evrov letne plače in nagrad ter blatijo javne uslužbence.

Sta pa za POP TV pred dnevi, ko sta bila razglašena za najbogatejša Slovenca, v istem dahu za mizo povedala: »Veliko žuriramo – in poslovno in privatno«, »najtežje vprašanje« pa je, ko »v kakšni gostilni Dareta vpraša kakšna kelnarica, kaj sploh dela«. In seveda je gospodarsko ozračje v državi zdaj slabo in nestabilno, davki previsoki in sociale preveč, zlasti pa je ta vlada »naredila ogromno škodo« Petrolu in drugim naftnim trgovcem. To je letelo na regulacijo cen goriv, zaradi katere imamo v Sloveniji potrošniki že mesece cenejše gorivo, Petrol in njegovi lastniki, tudi izjemno vplivna zakonca Južna z desetodstotnim lastniškim deležem, pa manjši dobiček. V intervjuju za Finance sta kritiko vlade nadgradila: »Zdajšnja vlada je s svojimi ukrepi in zakoni naredila škodo vsem državljanom, podjetjem in podjetnikom, menedžerjem in lastnikom.« Z nižjimi cenami bencina?

Južna kljub dosojenim 21 mesecem kazni ni šel v zapor, pač pa se je s tožilstvom dogovoril za drugo možnost, za 1260 ur družbenokoristnega dela.

A njuna skupina Perspektiva je v resnici ravno pod sedanjo vlado, pod katero sta tudi prvič postala najbogatejša Slovenca, imela najboljše poslovno leto v zgodovini. »Za nami je pravzaprav najuspešnejše leto doslej,« je Južna zapisal v »pismu direktorja« v uvodu k letnemu poročilu skupine za leto 2024. Lani je skupina s tremi paradnimi podjetji (novomeški gradbinec CGP, sevniška proizvajalka spodnjega perila Lisca in Tiskarna Novo mesto) ustvarila 390 milijonov evrov prihodkov in 43 milijonov evrov čistega dobička. Še več: zlasti uspehi CGP so tesno povezani z gradbenimi posli države, občin, javnih zavodov in državnih podjetij. Lansko poročilo CGP tako med uspešno končanimi projekti ali takšnimi, ki so potekali leta 2024, našteva rekonstrukcijo Letališča Cerklje ob Krki, nadvoza na Dunajski cesti v Ljubljani, zapore Dobrunje, železniških postaj Litija in Ljubljana, Darsove upravne stavbe, Osnovne šole Črnomelj, skladišča radioaktivnih odpadkov NSRAO, več (avto)cestnih odsekov in infekcijske klinike v Ljubljani. Po podatkih baze Erar je CGP lani od javnih subjektov prejel 144 milijonov evrov nakazil, letos pa že več kot 152 milijonov evrov.

Za Finance sta zakonca Južna še dodala: »Ves kapital sva zaslužila iz nič s svojim delom ter pogumnimi in na videz drznimi odločitvami.« Kljub tej drznosti omenimo štiri dejstva, ki so prav tako krojila pridobivanje njunih milijonov. Leta 2001 sta recimo ključni delež CGP kupila od državne odškodninske družbe »brez javnega razpisa in po nižji ceni, kot so jo izračunali analitiki«, kakor je bilo ugotovljeno. Pa da njuna podjetja iz Petrola skupaj z drugimi lastniki zadnja leta z dividendami vlečejo celotne bilančne dobičke, namesto da bi mu jih pustili za nujno prestrukturiranje iz naftne družbe. In da CGP od Petrola, v katerem je Vesna Južna zdaj predsednica nadzornega sveta, dobiva posle, recimo v lanskem poročilu je med ključnimi projekti omenjena obnova bencinskega servisa Barje. In četrtič, da sama v intervjuju za Finance priznavata, da jima je šlo dobro pod vsemi vladami, kar seveda ni povezano z drznostjo in pogumom.

Dari Južna v zadnjih izjavah tudi relativizira kazniva dejanja zlorabe položaja in pranja denarja, zaradi katerih je bil leta 2013 pravnomočno obsojen skupaj s tremi vodilnimi CGP. Po priznanju krivde in dogovoru s tožilstvom (primer je vodil zdajšnji namestnik generalne državne tožilke Boštjan Jeglič) je sodnica ljubljanskega okrožnega sodišča Katarina Turk Lukan Južni 1. julija 2013 izrekla kazen 21 mesecev zapora in takrat zgodovinsko visoko stransko kazen 1,31 milijona evrov, Južna pa je moral kot pogoj za sklenitev sporazuma v dobrodelne namene različnim bolnišnicam po Sloveniji nakazati 187 tisoč evrov, svojemu podjetju CGP pa vrniti 4,5 milijona evrov. Toliko je namreč v letih 2004–2006 po prvotnih ugotovitvah davčne uprave skanaliziral iz CGP v liechtensteinsko podjetje Confinvest; da je to podjetje v resnici v njegovi lasti, je takrat razkril Erich Sprenger, liechtensteinski zastopnik podjetja. Po trditvah Darija Južne, ki ga je branil odvetnik Aleksander Čeferin, naj bi bil CGP Confinvestu plačal za svetovanje pri reorganizaciji, vendar so med hišnimi preiskavami, kot so takrat poročali mediji, študije, domnevno izdelane v Liechtensteinu, našli na računalnikih vodilnih CGP v slovenščini in z datumi iz časa pred podpisom pogodbe med CGP in Confinvestom, eden od dejanskih piscev pa naj bi bil dobil v gotovini 2500 evrov. Sprenger naj bi bil tudi razkril, kako se je 4,5 milijona evrov iz Confinvesta »prelivalo« nazaj v Slovenijo: manjši del naj bi bil končal na osebnem računu Darija Južne v liechtensteinski banki Verwaltungs- und Privat-Bank, večina denarja pa naj bi bila porabljena za nakupe delnic, so takrat pisali mediji. Poleg tega je postalo jasno, da je Južnovo tudi drugo liechtensteinsko podjetje Admark Trust, ki je prav tako kupovalo delnice in so ga mediji več let povezovali z njim, a je lastništvo zanikal. Revija Manager je recimo že julija 2008 v članku Imate milijon dobička? Pojdite v davčno oazo pisala: »Tudi zakonca Dari in Vesna Južna imata po našem mnenju del premoženja v liechtensteinski družbi Admark Trust (čeprav to zanikata).«

Toda zgodba ima še eno bizarno plat. Južna kljub dosojenim 21 mesecem kazni ni šel v zapor, pač pa se je s tožilstvom dogovoril za drugo možnost, za 1260 ur družbenokoristnega dela. Vsak dosojeni dan zapora je torej lahko odslužil zgolj z dvema urama družbenokoristnega dela. O konkretni izvedbi se je nato dogovoril s Centrom za socialno delo Metlika, in sicer, da bo kazen oddelal za ljubljansko društvo Sezam in ljubljansko Osnovno šolo Nove Fužine. »Moja naloga je iskanje donatorjev za obe instituciji. Poslal sem že veliko prošenj,« je sredi januarja 2014 povedal za Finance in novinarko prostodušno pozval, naj kaj nakaže tudi njen časnik. Nekaj dni kasneje je Žurnal24 poročal, da se je njegovim novinarjem Južna na klic oglasil iz Francije: »Sem poslovno v Parizu, zato vam ne morem zdaj nič razlagati, kakšno družbenokoristno delo opravljam.«

No, že čez nekaj dni je v to očitno razpuščeno »služenje kazni« poseglo sodišče oziroma socialna inšpekcija in Centru za socialno delo Metlika naložila, naj Južni dodeli zelo konkretne in časovno izmerljive naloge in ga neprestano nadzira. Prvi dogovor namreč ni imel nobenih varovalk, po njem bi Južna kazen za zlorabo položaja in pranje denarja odslužil kar z zbiranjem donatorskih sredstev, kar je precej bizarno, oziroma še huje, teoretično bi lahko celo sam nakazal donacije, ki bi jih moral zbrati (za Sezam menda 19 tisoč evrov), in bi tako »oddelal« kazen. Ko so pristojni to ugotovili in je moral konec januarja 2014 nehati zbirati donacije, mu je ravnateljica fužinske šole Damjana Korošec stopila v bran in javno povedala: »Že zdaj ni samo zbiral donacij. Pomagal je celo pri pripravi ozvočenja za nekatere prireditve.« Kakorkoli, v Sezamu in fužinski osnovni šoli je nazadnje po mnenju sodišča le ustrezno oddelal skupno 1260 ur družbenokoristnega dela in odslužil kazen.

Čeprav naj bi sedanja vlada stiskala slovensko podjetništvo, je Perspektiva ravno v njenem času imela najboljše poslovno leto v zgodovini.

Mladini Južna na vprašanja v zvezi z obsodbo ni odgovoril, za Finance pa jo je opisal kot »nesorazmerno«. Kaj je s tem mislil, ga žal niso vprašali. So pa zakonca Južna, ki sta se pod očitno najhujšo vlado uvrstila najviše na lestvici najbogatejših in dosegala poslovne rekorde, pri Financah seveda vprašali: »Bo spomladi kaj bolje? Sta optimista?«

»Upanje vedno umre zadnje,« sta odgovorila. V intervjuju sta s ponosom razkrila še, da finančna uprava ni ugotovila nepravilnosti, ko je preiskovala gradnjo njune hiše v Trnovem v Ljubljani. Po informacijah iz maja naj bi bil Furs gradnjo preiskoval, ker je bil glavni izvajalec del ravno CGP.