V središču / Medvede krmijo, mar ne?

V trenutku, ko je postalo aktualno zagotavljanje varnosti pred romskim prebivalstvom, je z naslovnic izginila to poletje za medije najzanimivejša zgodba o varnosti – pred medvedjo populacijo. A za to obstaja tudi objektiven razlog – zimsko spanje teh živali. Čeprav ta »naravna zaščita« pred medvedi navadno traja skoraj pol leta, v Sloveniji prinaša olajšanje zgolj dva, največ tri mesece. Zakaj je tako? Kdo je odgovoren? In zakaj ne za to anomalijo in tudi ne za naraščajočo medvedjo populacijo in povečano število konfliktov s človekom ni kriva vlada Roberta Goloba in tudi ne premierova soproga Tina Gaber.

Julija se je začelo zbiranje podpisov spletne peticije Poziv vladi k vrnitvi strokovnega upravljanja medveda. Iz njenega naslova izhaja, da sedanja vlada na tem področju ne upošteva stroke. Iz druge od treh zahtev pa izvemo, zakaj pobudniki na čelu s prvopodpisanim dr. Gorazdom Kovačičem menijo, da je tako: »Zahtevamo, da se takoj prekine nedopustna praksa, ko upravljanje medveda krojijo izbrane nevladne organizacije in njihovi simpatizerji v vrhu vlade, pri tem pa se odrivata stroka in znanost.« Čeprav pobudniki peticije tega niso neposredno izrekli, so s prstom zelo očitno pokazali na premiera in njegovo soprogo. Medvedov je v njihovih gozdnih in obgozdnih vaseh preveč, pravijo, ker vlada ne posluša stroke, pač pa Tino Gaber in druge ljubitelje živali.

Pa je to res? Njihovo mnenje potrjujejo dejstva? V Sloveniji glavni del upravljanja medvedje populacije – gre za v Evropi zavarovano živalsko vrsto – že desetletje poteka tako, da pristojni minister (zadnja leta je to minister za naravne vire in prostor) vsako leto izda dovoljenje za kvotni odstrel. To dovoljenje temelji na strokovnem mnenju Zavoda za gozdove Slovenije, katerega podlaga je dejansko strokovna ekspertiza, ki jo prav tako vsako leto posebej pripravi profesor na Biotehniški fakulteti v Ljubljani dr. Klemen Jerina.

Primerjajmo zgolj zadnje tri vlade, saj je bil pred tem kvotni odstrel manjši. Med njimi je vlada Marjana Šarca odredila odstrel najmanj medvedov, v povprečju 152 na leto, Janševa vlada v povprečju 162 medvedov na leto, vlada Roberta Goloba pa v povprečju kar 204 medvedov na leto. Golobova vlada je leta 2023 odredila tudi največji letni odstrel medvedov doslej, 230. To je tudi vlada, ki je absolutno in relativno odredila daleč največji odstrel medvedov kadarkoli na ozemlju Slovenije. Pri tem je v celoti upoštevala mnenje stroke, ki jo v Sloveniji sestavlja manj strokovnjakov z iste fakultete, kot je prstov na eni roki, poleg tega pa vsi ti zasedajo položaje v organih Lovske zveze Slovenije.

Med vsemi dosedanjimi vladami je največji odstrel medvedov odredila sedanja. Absolutno in relativno.

V uvodu smo zapisali, da bo zimsko zatišje pred medvedi bolj kratko, saj imajo ravno slovenski predstavniki te vrste najkrajši zimski spanec med vsemi medvedi, ki hibernirajo. Leta 2016 objavljena raziskava, ki jo je vodil dr. Miha Krofel z Biotehniške fakultete, je pokazala, da slovenski rjavi medvedi »prespijo« več kot pol manj časa kakor drugi. Namesto dobrih pet mesecev le dva in pol. Zakaj? Ker največ časa prespijo medvedi, ki imajo pozimi najmanj dostopa do hrane, najmanj pa tisti, ki ga imajo dovolj. In slovenski medved, ki je empirično dokazano najbolj umetno hranjen medved na svetu, ima pozimi na krmiščih največ dostopa do hrane med vsemi medvedi. Edino drugo populacijo rjavega medveda, ki tudi prespi podobno kratko obdobje, najdemo na otoku Kodiak na Aljaski, kjer imajo medvedi večji del zime dostop do energijsko bogate (naravne) hrane – lososov.

Maja bi sicer lovci lahko glavnino odstrela izvedli (in zavarovali ljudi in premoženje), še preden ga je sodišče začasno zadržalo. A tokrat jim ni bilo do tega, ker je poznopomladanski čas manj ugoden za strojenje medvedjih kož in spravilo mesa. Da, Slovenci smo v zadnjih treh letih v povprečju pojedli ali izvozili dobrih 11 ton medvedjega mesa na leto.

Toda ne gre za lovce, pri njih je mogoče pričakovati, čemu bodo dali prednost. Zasluge in odgovornost za upravljanje medvedje populacije ima maloštevilna stroka. Zasluge, ker – tudi zaradi krmljenja – vrnitev te nekoč skoraj iztrebljene vrste velja za konservatorski uspeh. Odgovornost pa, ker pri tem trmasto vztraja in tako nenaravno povečujejo populacijo medvedov, ta pa zaradi številnosti vse pogosteje prihaja v konflikt z ljudmi. V tem smislu je povedno in hkrati ironično, da je peticijo – ki zahteva »vrnitev k stroki« ter še večji odstrel medvedov, češ da jih je preveč – drugi podpisal že omenjeni dr. Klemen Jerina.