Uvodnik / Grega Repovž: Konec igre

Dr. Nataša Ihan Hren je edina slovenska profesorica maksilofacialne kirurgije in dolgoletna predstojnica istoimenske katedre na ljubljanski medicinski fakulteti. A pred dobrim mesecem je na prošnjo generalnega direktorja ljubljanskega kliničnega centra prevzela klinični oddelek za maksilofacialno in oralno kirurgijo. In nato ugotovila, da so pod prejšnjim vodstvom na kliniki pri redno naročenih pacientih opravljali v povprečju le po eno ekstrakcijo (puljenje) zoba na dan, zaradi česar so čakalne dobe za to storitev pri njih znašale več kot tri leta.

Dolge čakalne dobe so prvi pogoj za razpis novih koncesij. Te čakalne dobe v javni kliniki so bile umetno ustvarjene, je ugotovila Nataša Ihan Hren. Po novem na kliniki izpulijo po pet zob redno naročenih na dan, to pomeni, da bodo čakalne dobe za to storitev že do leta 2028 skrajšali na šest mesecev.

Vse to smo prepisali iz tokratne naslovne teme novinarja Boruta Mekine. Da so bile čakalne dobe na omenjeni kliniki umetno ustvarjene, pa je Nataša Ihan Hren javno povedala že prejšnji teden v prispevku na TV Slovenija. In v preteklih dneh je od posameznih stanovskih kolegov začela dobivati grožnje.

Ker je razkritje umetno ustvarjenih čakalnih dob na omenjenem oddelku le košček veliko večje afere, namreč poskusa privatizacije neke celotne zdravstvene dejavnosti, se javnost in mediji do tega trenutka še niso resno odzvali. A ne gre le za medije: razkritje Nataše Ihan Hren je razkritje, na katero se bosta morala odzvati policija in tožilstvo.

Čakalnih dob smo v Sloveniji in tudi drugod po svetu tako vajeni, nekaj tako normalnega so postale, da nas na tem področju nič več ne preseneti. V javnost je v preteklih letih in celo desetletjih prišlo že ogromno različnih sumov, da so nekatere čakalne dobe umetno ustvarjene, da bi se s tem pacienti preusmerjali k zasebnikom. Še nikoli doslej pa pred sabo nismo imeli tako jasnega razkritja, a zdaj je tu vse črno na belem, še več, vidimo tudi, da že danes samo zaradi zamenjave vodstva čakalne dobe izginjajo. Razkritja sicer ne gre zlorabiti: gre za peščico ljudi, ki so znotraj zdravstvenega sistema ravnali neetično in globoko nemoralno. Nikakor ne gre za zdravstvo v celoti, še manj za vse zdravnike – večina slovenskih zdravnikov in zdravstvenih delavcev delo opravlja predano, pogosto v škodo svoje zasebnosti in lastnega zdravja. Treba je biti jasen in pravičen: nepravilnostim navkljub je le malo poklicev, kjer bi bilo toliko razdajanja za dobro drugih kot ravno v tem poklicu.

Na tej točki se moramo vrniti k razkritju Nataše Ihan Hren. To ni zgolj razkritje, da so nekatere (seveda ne gre za osamljen primer) čakalne dobe lažne in da gre prav za poseben sistem, s katerim posamezniki iz zdravstva državo s stisko pacientov prisilijo k privatizaciji neke zdravstvene storitve. Eno je namreč reči, da je prejšnje vodstvo omenjenega oddelka namenoma ustvarjalo krizo, s tem ko je oddelek na dan opravil le eno puljenje zoba, da bi ustvarjalo lažne čakalne vrste in tako pritiskalo k pozasebljenju dejavnosti, saj je čakalna doba s tem narasla na grozljiva tri leta – kar je nezaslišano dolga doba za puljenje zoba. A pravo razsežnost uvidimo šele, če na zadevo pogledamo z vidika pacientov: potem govorimo o tem, da je prejšnje vodstvo dejansko zavestno pustilo paciente v bolečinah in neizmerni stiski, čeprav bi jim lahko pomagalo, a se je odločilo, da jim ne bo. To je dejanska posledica ravnanja prejšnjega vodstva: pacienti so zaradi ekonomskih interesov nekaterih zdravnikov trpeli. Ne en dan – ampak več let! In ne en človek. Razsežnosti so grozljive. V letu 2025 je na primer 251 delovnih dni. Prejšnje vodstvo bi torej v tem letu opravilo 251 puljenj zob, novo vodstvo pa v istem časovnem obdobju 1255. Govorimo o več kot tisoč ljudeh zgolj v enem letu, ki so torej ostajali pred vrati – zaradi umetnega ustvarjanja čakalnih vrst! Koliko je še umetno ustvarjenih čakalnih vrst na drugih zdravstvenih področjih? Kdo še ravna tako? Kako naj vemo, kje gre za dejansko upravičene čakalne dobe in kje za goljufijo?

Ko je pretekli teden Nataša Ihan Hren o tem prvič spregovorila za TV Slovenija, smo pričakovali, da se bo nemudoma oglasila zdravniška zbornica – in napovedala, da bo takoj začela postopek odvzema licenc omenjenim zdravnikom. Je lahko kaj hujšega, kot da bolnike zaradi svojih ekonomskih interesov načrtno mučiš in puščaš v bolečinah? In to več let? Mar niso zdravniki prvi, ki bi se morali oglasiti, da se madež ne razširi na vse? Zbornica se seveda ni oglasila. Je to le še lobistična organizacija za privatizacijo zdravstva? In zakaj bi potem še imela kakršnakoli javna pooblastila?

V 258. členu kazenskega zakona piše: »Uradna oseba ali javni uslužbenec, ki zavestno krši zakone ali druge predpise, opušča svoje nadzorstvo ali kako drugače očitno nevestno ravna v službi, čeprav predvideva ali bi morala in mogla predvidevati, da lahko nastane zaradi tega hujša kršitev pravic drugega ali škoda na javni dobrini ali premoženjska škoda, in res nastane kršitev oziroma večja škoda, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do treh let.« V uvodu nismo brez razloga omenili policije in tožilstva. Ne gre namreč za vprašanje etičnosti. Gre za kaznivo dejanje. Storjeno zoper več sto ali celo tisoč ljudi. Samo v tem primeru.