Film / Oporoka

zadržan

Maratonci tečejo častni krog.

Farsa je le uvod v tragedijo – Kdo neki tam poje?, najboljša jugoslovanska komedija, se je končala z vojno, srhljivim reality-checkom, nacističnim bombardiranjem Beograda. Te prepletenosti komedije in tragedije se zaveda tudi bosansko-hercegovska Oporoka, nadaljevanje hita Amanet, ki se odvrti v vasi pri Zenici na začetku devetdesetih let, tik pred izbruhom bosanske vojne. Tu imate kopico malih, preprostih, toplih, naivnih, simpatičnih ljudi z malimi, preprostimi, toplimi, naivnimi, simpatičnimi običaji, skrbmi in problemi (vsakdanje nerodnosti, male indiskretnosti, testi prijateljstva, kaprice tradicije, triki oporoke ipd.), ki vse počnejo tako dobronamerno in humorno, kot da bi hotel film vprašati: kako se lahko tako fajn ljudem nenadoma zgodi vojna? Ali bolje: če so bili vsi tako fajn, kako je lahko potem prišlo do tako strašne vojne?

Če bi namreč Srbi posneli film, ki bi se tik pred izbruhom vojne dogajal v Banja Luki, bi bil to verjetno prav tako film o malih, preprostih, toplih, naivnih, simpatičnih ljudeh, ki vse počnejo dobronamerno in humorno. Film sporoča: prej, po vojni, je bilo bolje kot zdaj, po vojni. Toda prej očitno vendarle vse ni bilo tako dobro. In ta mračni, distopični »zdaj« je zanazajsko spremenil in redefiniral tisti svetli, utopični »prej«, o čemer pa takšni filmi potem nočejo ničesar vedeti. (kino)