Kultura / Senidah ni turbofolk

Ljubljanske Stožice bodo v soboto, 13. decembra, znova pokale po šivih. Tokrat jih ne bo napolnil kakšen tuj glasbeni zvezdnik, temveč domača izvajalka Senidah – z bendom, ki je postal del njene obvezne odrske »opreme«. Pevka, ki nastopa in dvorane polni predvsem v tujini (od Norveške do Turčije), je svojo blagovno znamko izdelala od glave do pet – od vizualne podobe do nastopa in zvočne podlage – kakor da se ves čas zaveda moči imidža in se z njim poigrava kot nekatera največja imena iz zgodovine glasbene industrije. Vsemu temu navkljub pa predvsem v Sloveniji najdemo marsikoga, ki je do njene glasbe razvil predsodek, da gre za turbofolk in glasbo, katere poslušalci se najdejo predvsem na Balkanu oziroma v republikah nekdanje Jugoslavije ter v severnejših evropskih državah, kjer v diaspori živijo prebivalci teh republik.

Senidah je trenutno najuspešnejši slovenski glasbeni izvozni artikel in ima na družbenih omrežjih več kot 1,4 milijona sledilcev, na Spotifyu in YouTubu se njeni mesečni poslušalci preštevajo v milijonih (zgolj video Mišići ima že skoraj 100 milijonov ogledov), domačo kulturniško srenjo pa bo morda presenetil podatek, da se ji neuradno obeta sodelovanje s skupino Laibach.

Ivan Novak iz skupine pravi, da je bila Lepa Brena ženski turbo simbol Jugoslavije na njenem vrhuncu, Ceca simbol njenega krvavega razpadanja, Senidah pa je simbol urbanega časa, ujetega v postjugoslovanski regiji – »hkrati njen produkt in njen presežek«. »Njena glasba je sinteza urbane romantike, balkanskega futurizma, kibernetske dekadence in digitalnega tribalizma. V njenem izrazu ni veliko subverzije, je pa jasna zavrnitev provincialnih pravil. In to je na Balkanu že samo po sebi politično dejanje,« poudarja Novak. Za turbofolk je mogoče reči, da je bil nekoč propaganda sentimentalnega nacionalizma, Senidah pa je njegova postinternetna mutacija: glasba, ki noče pripadati nobeni državi, nobeni disciplini in nobeni čistosti. To samo po sebi zadošča, da je zanimiva. Senidah je dokaz, da se lahko balkanska estetika – vsaj za tri minute in pol – osvobodi balkanstva.

Andrej Karoli, dolgoletni glasbeni urednik in voditelj na Radiu Slovenija, je Senidah in njeno zasedbo pred kratkim gostil v studiu Vala 202. Na njeno gostovanje je čakal kar nekaj časa. »Senidah je zgodba o tem, da je zaradi neutemeljenih jezikovnih stereotipov (ne)informirana javnost prepričana, da pevka pade v koš turbofolka. To bi sicer lahko (a zgolj) deloma držalo za njen prvotni pohod na balkanski trg. Omenjenega žanra namreč niti sama ne zna definirati, saj je bila njena osnovna želja, ko je odšla v Srbijo, da tja pripelje svoj bend,« je opozoril Karoli. »Ti ljudje, torej njen bend, pravzaprav turbofolka niti ne znajo igrati, saj so v osnovi rockerji. Med njimi imamo nekatere najboljše glasbenike, ki jih Slovenija premore.«

Karoli je ob tem opomnil, da je »turbofolk« vizualno pravzaprav »slaba kopija ameriškega hiphopa«, tu in tam pa je »po zunanjosti primerljiv s k-popom«. Radijski voditelj z ostrim glasbenim ušesom poudarja, da je treba Senidah pozorno poslušati: »Že produkcijsko gre za popolnoma drug(ačen) žanr, v živo pa je še toliko več mesa, saj gre za rock ’n’ roll. Ko bodo ljudje slišali skladbo Omen, se bodo zavedali, da gre za enega od najboljših pop komadov, ki so pri nas nastali v zadnjih letih. Pesem Zauvek pa v živo zveni kot Dirty Diana [skladba Michaela Jacksona, op. p.], kakor da bi igral Steve Stevens.« V kateri žanr se potem uvršča Senidah? Splet je poln kategorizacij, med katerimi najdemo oznake, kot so trap pop, R & B, alter pop in balkan trap.

V Stožice bodo nedvomno romali precej različni profili poslušalcev, prav gotovo tudi takšni, ki jim je blizu turbofolk. Poleg njih pa še veliko drugih – ravno ta barvita mešanica občinstva je ena od posebnosti, zaradi katerih je pevki uspelo nagovoriti tudi publiko zunaj slovenskih meja. In ne zgolj na Balkanu, temveč tudi drugod po Evropi in svetu – denimo v Kanadi in morda v prihodnosti celo v ZDA.

Koncert:
Senidah & Muff
Kje: Dvorana Stožice, Ljubljana
Kdaj: 13. decembra 2025 ob 20.30