Prvi teden / Nova etapa v dolgotrajni oskrbi

Z decembrom je začela veljati pravica do dolgotrajne oskrbe v ustanovi, ki za varovance domov za starejše pomeni nižje zneske na mesečnih položnicah. Odslej bodo plačevali samo še nastanitev in prehrano, oskrba bo krita iz zavarovanja za dolgotrajno oskrbo. Z vpeljavo kapice na višino stroškov standardne nastanitve (to je dvoposteljna soba s souporabo kopalnice) in prehrane januarske položnice ne bodo smele več preseči zneska minimalno zajamčene pokojnine za polno delovno dobo, ki zdaj znaša nekaj več kot 781 evrov.

Vzemimo primer radovljiškega Doma dr. Janka Benedika. Informativni izračuni so pokazali, da bo v domu starostnik, ki je deležen najnižje ravni oskrbe in ima standardno nastanitev, po prevedbi na mesec plačeval 713 evrov. Doslej je plačeval 730 evrov. Če ni podal soglasja za prehod v dolgotrajno oskrbo in bo ostal v doslej veljavnem sistemu po zakonu o socialnem varstvu, se bo ta cena zvišala, na 912 evrov. Vzemimo še primer višje kategorije oskrbe, denimo četrto kategorijo, pri nadstandardni namestitvi (enoposteljna soba z lastno kopalnico in balkonom). Takšen starostnik je v Radovljici doslej plačeval 1446 evrov na mesec. Po prevedbi bo plačeval 820 evrov, če se za prehod na novi sistem ne bo odločil, pa 1750 evrov.

Kljub močnemu strašenju – med drugim se je po družbenih omrežjih zadnje tedne razširila laž, da bodo starostniki s prevedbo v novi sistem razlaščeni –, se je velika večina varovancev domov odločila za prehod v novi sistem. Od približno 20 tisoč ljudi, ki bivajo v domovih, se je glede na vmesne podatke na začetku tedna za prehod odločilo skoraj 17.500 starostnikov.

V radovljiškem domu imajo nekaj več kot 200 oskrbovancev. Kakor je pojasnil direktor doma Alen Gril, so tako rekoč vsi, razen ene stanovalke, podali soglasje. V domu so bili nad tem prijetno presenečeni – zaradi precej negativnega medijskega in političnega ozračja, povezanega z uveljavitvijo dolgotrajne oskrbe, so se bali, da bo razmerje slabše. A sledijo nove preizkušnje. V domu morajo še ta mesec, predvsem zaradi logistike po možnosti še pred začetkom praznikov, s starostniki pripraviti in podpisati osebne načrte, v katerih bo določena njihova oskrba. Spoprijeti se morajo z administrativnimi in izvedbenimi zagatami. »Zagotovo je pritisk hud,« pravi Gril. »A ne dvomim, da nam bo uspelo. Saj druge izbire v resnici nimamo.«

Uvajanje dolgotrajne oskrbe je doslej sicer spremljal kup težav. Na eni strani predvsem zaradi strašenja dela politike in gospodarstvenikov, ki so kurili ogenj, da bi s tem nasprotovali vladi. Na drugi pa tudi zaradi zamud pristojnega ministrstva, denimo pri vzpostavitvi novega informacijskega sistema, ki bi olajšal reševanje vlog za dolgotrajno oskrbo v centrih za socialno delo po državi. Kljub temu je bilo podobne zaplete pri postavljanju tako velikega sistema mogoče pričakovati.

»Z dolgotrajno oskrbo smo postavili nov socialni steber države, tako kot imamo denimo zdravstvenega. V tem trenutku smo še upravičeno živčni, saj je treba vse skupaj šele postaviti. A stvari se vendarle premikajo in se postopoma začenjajo izvajati. Čez čas bomo najverjetneje sicer videli še kake pomanjkljivosti sistema – in takrat bo treba zakon popravljati in dograjevati. Kot vsak zakon, ki ureja takšen ogromen sistem,« pravi Gril.

Seveda se ne moti – v Nemčiji, na primer, kjer so dolgotrajno oskrbo uvedli pred 30 leti, še zmeraj od časa do časa dopolnjujejo zakon. Prav zdaj tam potekajo razprave, da je dolgotrajna oskrba zaradi zviševanja stroškov in staranja prebivalstva spet potrebna prenove. »Že v kratkem pa bodo stanovalci in njihovi svojci vseeno videli razliko pri plačevanju mesečnih položnic za dom. Ljudje si ne znajo predstavljati, kakšno breme so te doslej pomenile za nekatere. Takšni so tudi veliko lažje zganjali negativizem, ki smo mu bili priča zadnje mesece, a to je pač del slovenske folklore.«