Teden / Gejev ne zaposlujemo

Urad zagovornika načela enakosti, ki ga vodi Miha Lobnik, je ugotovil diskriminacijo na podlagi spolne usmerjenosti. Na zasebni katoliški Škofijski gimnaziji Vipava so že izbrali novega zborovodjo, a ga kmalu zatem obvestili, da službe ne bo dobil, ker je gej.

Za kaj je šlo? Septembra 2023 je izbrani zborovodja za 20-odstotno zaposlitev že uspešno opravil razgovor z vodstvom šole, uspešno vodil tudi prvo vajo zbora, šola pa je na svojem profilu na Facebooku objavila njegovo fotografijo, narejeno v zbornici, s pripisom »novi zborovodja«. Pet dni za tem ga je po telefonu poklical tedanji ravnatelj Vladimir Anžel in ga vprašal, ali je res poročen z moškim. Na pritrdilni odgovor mu je pojasnil, da ga, če je tako, ne more zaposliti, pri čemer mu je – kot izhaja iz odločbe – razložil, da »so mu nadrejeni prepovedali, da ga zaposli, ker je poročen z moškim«.

Katere nadrejene je ravnatelj imel v mislih in s kako visokega mesta v hierarhiji rimskokatoliške cerkve je prišel ukaz, lahko le ugibamo. Iz vipavske škofijske gimnazije namreč odgovarjajo, da nimajo podatkov, kaj se je takrat dogajalo, saj se je vmes vodstvo šole zamenjalo, novo pa ne pozna podrobnosti. To sicer deloma drži – ko je lani poleti cerkvi postalo jasno, da je vrag vzel šalo, je moral Anžel po 26 letih ravnateljevanja zapustiti gimnazijo. V njegovem primeru ugibanje, od kod je prišel ukaz, ni potrebno. Sedaj že upokojeni koprski škof Jurij Bizjak ga je nadomestil z Melito Košir, Anžel pa je zavetje našel v Srednji šoli Vena Pilona v Ajdovščini. Ali kot je novembra lani odhajajoči ravnatelj pojasnil za Primorske novice: »Želja ustanovitelja je bila tudi zame presenečenje. Rečeno mi je bilo, da ustanova potrebuje nov zagon. Ker se mi je ponudila druga priložnost, sem se odločil za čimprejšnji odhod.«

Kakorkoli že, nesojeni zborovodja je potem tisti dan Anžela še enkrat poklical, ga poskusil prepričati, naj ponovno govori z nadrejenimi, pogovor posnel in ga kasneje priložil k pritožbi, ki jo je poslal zagovorniku enakosti. Ta je presodil, da bo sicer brez dovoljenja narejeni posnetek uporabil kot dokaz, saj drugače prijavitelj svojih besed ne more z ničimer podkrepiti. »Posledica izločitve posnetka bi bila, da bi bil predlagatelj praktično onemogočen dokazati kršitev ustavne pravice do nediskriminatorne obravnave pri dostopu do zaposlitve, kar bi pomenilo hud poseg v njegovo pravico do učinkovitega pravnega varstva,« piše v odločbi.

Škofijska gimnazija je namreč zahtevala izločitev posnetka telefonskega pogovora iz dokaznega gradiva. Zahtevala pa je tudi ustavitev postopka, češ da ta »ni več smotrn«, ker »so vse osebe, ki so bile v postopek vključene, že prenehale delati v zavodu«. Zgodba najverjetneje še ni končana, morda ni še niti na polovici poti. Po dolgem, več kot dveletnem postopku pred zagovornikom načela enakosti ima škofijska gimnazija še možnost upravnega spora. Če ga sproži, se bo zgolj čas do prvostopenjske odločitve tega sodišča meril v letih.