Teden / Deljenje kolaborantske propagande na Slovenskem knjižnem sejmu

V nedeljo se je na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču končal 41. Slovenski knjižni sejem, zagotovo ena najbolj priljubljenih prireditev med domačini knjigoljubi. Kljub priljubljenosti je sejem vsako leto deležen očitkov, da je neprijazen predvsem do malih založnikov, v poplavi razstavljavcev in dogodkov pa zna prostor nameniti tudi znanim razpihovalcem sovraštva. Letos na primer verskemu fundamentalistu Alenu Komanu, ki je na stojnici mimoidočim delil letake za včlanitev v Stražo, svojo stranko v nastajanju, ter nalepke s podobo domobranskega orla in geslom »Bog. Družina. Domovina!«.

Oglaševanje stranke na sejmu je bilo najmanj sporno, širjenje simbolov in gesel, značilnih za nacizem in fašizem ter organizacije, ki so z njima kolaborirale, zaradi katerih bi se ljudje lahko vznemirili, pa nezakonito. Zakon o varstvu javnega reda in miru za tovrstno ravnanje predvideva globo od 500 do tisoč evrov.

Na dejanje smo opozorili organizatorje sejma in ti so stojnico preverili, ko so jih na dogajanje na njej opozorili mediji. »Razstavljavca smo seznanili s primerom, a je zanikal, da bi obiskovalcem delil tovrstne brošure,« je pojasnila direktorica sejma Helena Kraljič. »Opomnili smo ga, da to ni v skladu z razstavnimi pogoji sejma, in poudarili, da kot organizatorji na sejmu ne dopuščamo politične agitacije. Za deljenje političnih letakov tudi ne bi izdali dovoljenja, če bi zanj zaprosil.« Po zagotovilih direktorice so do konca sejma budno spremljali, ali se je Koman držal pravil. Omenjene letake naj bi bil umaknil.

Koman je drugače znan provokator. Nekoč osebni trener, ki se danes ukvarja z gostinstvom, se je v politiki že preizkusil – kot poslanski kandidat na listi Nove Slovenije leta 2014. A zares je pozornost širše javnosti pritegnil s številnimi ekscesi na družbenih omrežjih. Med drugim je pred tremi leti ob uspehih slovenskih smučarskih skakalk zapisal, da je ženski šport perverzija, »ta majhnost žensk, ki se morajo na vsak način siliti v ospredje, pa pomilovanja vredna in govori zgolj o veliki bolečini teh deklet in žensk, ki jim nihče ne pove, da bi bile srečne zgolj kot matere ali nune«. Zdaj bi rad ustanovil novo, kot ji pravi, katoliško narodno stranko.

A kako je pravzaprav mogoče, da se je kaj takšnega dogajalo na prireditvi, kot je knjižni sejem? Anja Zag Golob je odgovorna urednica stripovske založbe VigeVageKnjige, v kateri so se že pred časom odločili, da na sejmu ne bodo več sodelovali. Pravi, da je dogajanje ni presenetilo. »Slovenski knjižni sejem je prireditev izključno gospodarske, profitne narave. Organizira ga Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev, ki delujejo v okviru Gospodarske zbornice Slovenije, in samo po naključju so tam na prodaj knjige – lahko bi bilo karkoli drugega.« Brezbrižnost organizatorjev se zato kaže tudi pri dogajanju na sejmu. »Vsak, ki najame razstavni prostor, lahko organizira prireditve, plača nastopajoče in tako dela organizatorjem program. Zato ni čudno, da se na odrih lahko znajde karkoli. Sejem za to ne prevzema odgovornosti – ker so, priročno, organizatorke pač založbe, ne sejem.«

V tem smislu je bil tudi Komanov eksces samo ena v nizu podobnih sejemskih peripetij. Pred šestimi leti je na sejmu denimo potekala predstavitev knjige samooklicanega psihoanalitika Romana Vodeba, prav tako znanega po seksističnih izpadih. Letos je tam novo knjigo predstavljal Boris Tomašič, direktor Nova24TV, in na glavnem odru sejma gostil prvaka opozicije Janeza Janšo.