Teden / NLB zapira poslovalnice, tokrat je na vrsti Šoštanj
Bančna (ne) dostopnost
Matic Gorenc
MLADINA, št. 49, 5. 12. 2025

Poslovalnica NLB v Šoštanju je ena izmed mnogih, ki so v zadnjih letih zaprle svoja vrata.
© Bojan Pavšek
Pred tednom je Nova Ljubljanska banka (NLB) sporočila, da bo z januarjem 2026 zaprla poslovalnico v Šoštanju. Občinski svet se je temu uprl. Zapisal je, da je zaprtje poslovalnice »izjemno škodljivo in ne upošteva posebnosti lokalne skupnosti, njenih potreb ter zlasti potreb starejših, ranljivih skupin in prebivalcev z omejenim dostopom do digitalnih tehnologij«. Prav tako je sklenil, da bo občina, če bo banka poslovalnico res zaprla, »podprla nadaljnje razmisleke o preusmeritvi poslovanja prebivalcev, društev in lokalnih gospodarskih subjektov k ponudnikom, ki zagotavljajo stalno fizično prisotnost v lokalnem okolju«.
Matic Gorenc
MLADINA, št. 49, 5. 12. 2025

Poslovalnica NLB v Šoštanju je ena izmed mnogih, ki so v zadnjih letih zaprle svoja vrata.
© Bojan Pavšek
Pred tednom je Nova Ljubljanska banka (NLB) sporočila, da bo z januarjem 2026 zaprla poslovalnico v Šoštanju. Občinski svet se je temu uprl. Zapisal je, da je zaprtje poslovalnice »izjemno škodljivo in ne upošteva posebnosti lokalne skupnosti, njenih potreb ter zlasti potreb starejših, ranljivih skupin in prebivalcev z omejenim dostopom do digitalnih tehnologij«. Prav tako je sklenil, da bo občina, če bo banka poslovalnico res zaprla, »podprla nadaljnje razmisleke o preusmeritvi poslovanja prebivalcev, društev in lokalnih gospodarskih subjektov k ponudnikom, ki zagotavljajo stalno fizično prisotnost v lokalnem okolju«.
Šoštanjski župan Boris Goličnik je celo poslal dopis Blažu Brodnjaku, predsedniku uprave NLB in po novem tudi snovalcu predvolilnega programa NSi. V njem je zapisal, da je bil ob tej novici »šokiran, pretresen, razočaran, jezen in ogorčen« in da to pomeni zaprtje zadnje poslovalnice sistemske slovenske banke v Šoštanju, potem ko je isto storila že NKBM leta 2021. V mestu ostaja le še poslovalnica Deželne banke. »Zaradi takšnih poslovnih odločitev bi bila fizična bančna dostopnost za več kot 9000 prebivalcev tako praktično ukinjena. Posledično bi to najmočneje prizadelo starejše občane, invalidne osebe, prebivalce brez digitalnih veščin, uporabnike socialnih in humanitarnih programov, društva in manjša podjetja ter vse, ki nujno potrebujejo gotovinske ali osebne bančne storitve,« je Goličnik sporočil Brodnjaku.
A nič ne kaže, da si bo NLB premislila. Njen tiskovni predstavnik Luka Brlan pojasnjuje, da je zapiranje poslovalnic z manj prometa splošen trend. »Danes več kot 68 odstotkov naših strank v Sloveniji aktivno uporablja digitalne kanale, predvsem mobilno banko, zato klasičnih poslovalnic pogosto ne obiskujejo več. Med strankami, starimi od 18 do 50 let, jih več kot 80 odstotkov vstopi v digitalno banko Klik skoraj vsak dan. Trend digitalizacije bančnih storitev ni značilen zgolj za NLB, temveč za vse banke.« Nova matična poslovalnica prebivalcev Šoštanja bo torej velenjska poslovalnica, ki je oddaljena šest kilometrov. Redno pa bo Šoštanj obiskovala poslovalnica Bank & Go, banka na kolesih, ki se vozi iz kraja v kraj in deluje kot navadna bančna poslovalnica. V mestu prav tako ostajajo trije bankomati NLB.
Število poslovalnic NLB v Sloveniji se je v zadnjih letih občutno zmanjšalo. Leta 2019 je delovalo 93 poslovalnic, ob koncu leta 2024 pa le še 69. V petih letih je torej izginila dobra četrtina poslovalnic. Nič drugače ni pri drugi veliki slovenski banki, OTP. Število njenih poslovalnic se je ob združitvi z NKBM leta 2023 sicer povečalo s 65 na 113, a so ga že do konca leta 2024 oklestili na 78.
Bančne poslovalnice, tako kot pošte ali pa bencinske črpalke, lahko seveda razumemo kot javno infrastrukturo, kjer ni pomembna dobičkonosnost, temveč tudi to, da imajo ljudje dostop do nujnih storitev. A videti je, da banke in z njimi tudi NLB za to nimajo posluha.