Teden / Združeni proti fašizmu
Hrvati so na shodih po vsej državi izrazili nasprotovanje fašizaciji
Matic Gorenc
MLADINA, št. 49, 5. 12. 2025

Protifašistični shod v Zagrebu
© Profimedia
V nedeljo se je na ulicah Zagreba, Reke, Pulja in Zadra več kot deset tisoč ljudi zbralo na protifašističnih shodih pod geslom Združeni proti fašizmu. Največji je bil shod v Zagrebu, kjer naj bi se bilo po navedbah organizatorjev zbralo okoli deset tisoč ljudi, na Reki in v Pulju pa približno po tisoč. Od zagrebške glavne železniške postaje so se odpravili do Trga bana Jelačića, kjer je sledilo nekaj govorov; med drugimi je množico nagovorila tudi predsednica hrvaškega novinarskega sindikata Maja Sever. »Pokazali ste, da ne boste molčali, ampak da se bomo skupaj borili za demokratično družbo,« je nagovorila protestnike, opozorila pa tudi na pritiske, ki jih doživljajo novinarji, kritični do hrvaškega nacionalizma. Organizatorji so želeli opozoriti na vedno pogostejše skrajnodesničarsko in fašistično nasilje, pa tudi na to, da nekateri politiki in javne osebnosti vse bolj brezsramno uporabljajo ikonografijo Neodvisne države Hrvaške.
Matic Gorenc
MLADINA, št. 49, 5. 12. 2025

Protifašistični shod v Zagrebu
© Profimedia
V nedeljo se je na ulicah Zagreba, Reke, Pulja in Zadra več kot deset tisoč ljudi zbralo na protifašističnih shodih pod geslom Združeni proti fašizmu. Največji je bil shod v Zagrebu, kjer naj bi se bilo po navedbah organizatorjev zbralo okoli deset tisoč ljudi, na Reki in v Pulju pa približno po tisoč. Od zagrebške glavne železniške postaje so se odpravili do Trga bana Jelačića, kjer je sledilo nekaj govorov; med drugimi je množico nagovorila tudi predsednica hrvaškega novinarskega sindikata Maja Sever. »Pokazali ste, da ne boste molčali, ampak da se bomo skupaj borili za demokratično družbo,« je nagovorila protestnike, opozorila pa tudi na pritiske, ki jih doživljajo novinarji, kritični do hrvaškega nacionalizma. Organizatorji so želeli opozoriti na vedno pogostejše skrajnodesničarsko in fašistično nasilje, pa tudi na to, da nekateri politiki in javne osebnosti vse bolj brezsramno uporabljajo ikonografijo Neodvisne države Hrvaške.
Poleti je bil velike pozornosti deležen Marko Perković - Thompson, ki je na zagrebškem hipodromu priredil koncert za pol milijona ljudi. Zaslovel je med jugoslovansko državljansko vojno s hrvaškimi nacionalističnimi pesmimi, ki jih poje še danes. Redno uporablja katoliško in tradicionalno hrvaško ikonografijo, ena od njegovih pesmi pa se začne s pozdravom fašistične NDH »Za dom spremni!«. Tudi to pesem je odpel na zagrebškem koncertu, polmilijonska množica pa mu je na prvi del gesla odgovorila z drugim. V njej je bil tudi prvak slovenske opozicije Janez Janša, a žal ni znano, ali je tudi on »spreman«.
Pred mesecem je nato skupina okoli 50 nogometnih navijačev Nogometnega kluba Hajduk napadla srbsko kulturno prireditev v Splitu. Pri tem so vzklikali ustaška gesla in žalili prisotne pripadnike srbske narodnosti. Policija je aretirala devet ljudi, ki so zdaj v priporu, v odziv na to pa so navijači Hajduka pripravili protest pred sodiščem. Le nekaj dni po tem so policisti preprečili podoben incident na balkanskem prvenstvu v karateju, kjer so nastopali tudi srbski športniki.
Nedeljski protesti so povečini minili mirno, nekaj incidentov je bilo le v Zadru in na Reki, kjer so protestnike nadlegovale manjše skupine v črno oblečenih mladih moških, ki so metali petarde, v Zadru pa tudi barvo. Mate Uzinić, reški nadškof, ki je kritičen do skrajnodesničarskega nasilja, opozarja, da je Reka »upravičeno ponosna, da je ’pristanišče raznolikosti in mesto strpnosti’, in verjamem, da to še vedno je – in da bi moralo tako tudi ostati. Še več, vsi meščani tega mesta, ne glede na naše razlike, bi se morali še bolj potruditi, da bi se v svoji raznolikosti spoštovali. Zato je pomembno jasno povedati, da takšno vedenje ni sprejemljivo in da se ne sme dogajati ne na Reki ne kjerkoli drugje.«
Hkrati meni, da je treba tovrstno nasilništvo preprečiti že prej. »Rekel bi, da se morda ne zavedajo v celoti vseh sporočil in simbolike, s katero so povezani. Pomembno bi se bilo z njimi pogovoriti, poskusiti razumeti, kaj jih je motiviralo in kaj jih je napeljalo k temu, da se za izražanje zatekajo k nasilju.«