V središču / Nenamenska poraba namenskih sredstev

Vlada in politika nasploh sta se v času priprave nedavnih ukrepov v povezavi z romsko manjšino za nasvet večkrat obrnili na lokalne oblasti, župane krajev v jugovzhodni Sloveniji, saj ti to tematiko menda najbolje poznajo. Ker z njo živijo in jo urejajo že leta, desetletja. Premier Robert Golob je omenjene župane recimo sprejel dan, preden je državni zbor začel obravnavo tako imenovanega Šutarjevega zakona in ukrepov, ki jih zajema. A kako ti poznavalci romske problematike dejansko v svojih občinah rešujejo te težave, koliko sredstev in za katere aktivnosti namenjajo? In ne nazadnje, kako porabljajo dodatna namenska sredstva za Rome, tako imenovano romsko povprečnino, ki jo je zdajšnja vlada občutno zvišala – skoraj podeseterila.

Pred dnevi je romska svetnica v občini Lendava Nataša Horvat na družabnih omrežjih razgalila lastno občino, da (precejšnja) namenska sredstva za izboljšanje položaja romske skupnosti porablja nenamensko. Zapisala je, da se večina teh sredstev ne porabi za Rome, »ampak gre drugam, brez jasne razlage, kam«. Občina Lendava, ki jo vodi Janez Magyar, član in pred leti tudi že poslanec SDS, je na to odgovorila z objavo poročil o porabi sredstev za romsko manjšino za zadnjih pet let. In s tem presenetljivo kar sama potrdila očitke romske svetnice. Iz poročil izhaja, da je občina recimo predlani iz tega naslova iz državnega proračuna prejela 388 tisoč evrov, namensko pa porabila 109 tisoč evrov, lani pa je prejela kar 538 tisoč evrov in porabila 190 tisoč evrov. Predlani je torej namensko porabila le dobro četrtino, lani pa dobro tretjino sredstev. In gre za eno izmed občin z romskim prebivalstvom v Prekmurju, delu države, ki se vztrajno postavlja za zgled vzornega sobivanja večinskega prebivalstva in narodne manjšine. Vsa preostala sredstva je občina seveda tudi porabila – a za čisto druge namene.

Večina namenskih »romskih« sredstev gre v občini Lendava neznano kam in občina tudi ne pojasnjuje, kam. Poročila redno zaključuje z besedami, ki le še dodatno potrjujejo opažanje romske svetnice: »Občina je v okviru občinskega proračuna za potrebe izvajanja aktivnosti in ukrepov na področjih, ki se nanašajo na romsko skupnost, sredstva namenjala tudi posredno, kar pomeni, da so bila sredstva namenjena vsem občanom občine, med katere sodijo tudi pripadniki romske skupnosti.« V uradnem dokumentu priznava, da v veliki večini ta sredstva uporablja tako kot splošno, nenamensko povprečnino, ki jo občine iz proračuna prejemajo za izvajanje zakonsko določenih nalog. Kar tako, v posmeh zakonski določbi člena 20 a zakona o financiranju občin, ki taksativno našteva načine, na katere se sredstva lahko porabijo. In to je le ena od 25 občin (v katerih je več kot 80 romskih naselij), ki prejemajo tovrstna dodatna namenska sredstva. Za Rome. Ne za splošne projekte, ki pomenijo zvišanje kakovosti življenja vseh občanov, »med katere sodijo tudi pripadniki romske skupnosti«.

Romska povprečnina

Vlada je sicer obveznost poročanja o porabi »romske povprečnine« uzakonila šele letos marca in bo prvič uresničena šele marca prihodnje leto. »Občine se seveda temu upirajo, pravijo, da država ne zaupa lokalnim skupnostim, da imajo neko stopnjo avtonomnosti in svoje pristojnosti in da bodo zahtevale ustavno presojo zakona. Na eni strani je država, ki želi, da bi se ta sredstva začela bolj namensko in ciljno uporabljati, na drugi občine, ki temu nasprotujejo. To je že pokazatelj, da občine teh sredstev v preteklih treh letih niso ravno v celoti uporabljale za to, za kar so namenjena,« je ob uzakonitvi obveznosti poročanja dejal Stanko Baluh z urada za narodnosti.

Več ko je proračunskih namenskih sredstev za izboljšanje položaja romske manjšine, več jih ponikne neznano kam.

A občine že zadnjih nekaj let poročajo o porabi sredstev za Rome in pogosto sploh ne skrivajo, da denar porabljajo za druge namene. Vendar se nič ne zgodi. Omenjena poročila občine pripravljajo na zaprosilo urada za narodnosti, za katerega vladi v štirih letih ni uspelo najti vodje in to delo zdaj kot vršilka dolžnosti opravlja Danica Polak Gruden. Tam so zavrnili možnost vpogleda v lanska poročila teh 25 občin in dodali, da »urad v preteklih letih ni imel pristojnosti za ukrepanje v primerih, ko občine niso porabile vseh sredstev za namene, povezane z romsko skupnostjo, niti za preverjanje namenske porabe«. Doslej so v treh letih samo iz postavke »romske« povprečnine skupaj te občine prejele 20 milijonov evrov, ki so jih lahko nemoteno porabljale za karkoli. Samo letos in potem naprej vsako leto pa bodo te občine prejele še dodatnih 9,2 milijona evrov, o porabi katerih bodo prvič morale poročati marca prihodnje leto.

Kako porablja ta sredstva, smo vprašali mestno občino Novo mesto, ki jo vodi Gregor Macedoni, sicer predsednik Skupnosti občin Slovenije in tudi neuradni vodja pobude ducata županj in županov jugovzhodne Slovenije, ki že več let zahtevajo ostre ukrepe zoper romsko skupnost. V občini, ki po podatkih statističnega urada spada med najbogatejše (njen proračun za letošnje leto znaša 71 milijonov evrov) in v kateri so med najvišjimi tudi neto povprečni dohodki na prebivalca, živi okoli 1200 Romov. Poglejmo podatke za leto 2023, ko je občina iz naslova »romske povprečnine« iz proračuna prejela 647 tisoč evrov dodatnih sredstev. Iz razpredelnice, ki so jo pripravili na občini, izhaja, da so v povezavi z romsko skupnostjo predlani porabili 720 tisoč evrov. So pa nenavadne nekatere postavke: 48 tisoč evrov je bilo namenjenih za »stroške dela«, 22 tisoč evrov za »cepljenje potepuških psov«, 53 tisoč evrov za »intervencije v romskih naseljih« (domnevno zaradi požarov), 189 tisoč evrov »za infrastrukturne investicije« pa ni bilo namenjenih zgolj za romska naselja, pač pa tudi za »vplivna območja«.

Komunalna infrastruktura

Občine imajo tudi dostop do dodatnih namenskih sredstev, ki jih država deli na razpisih prav posebej za »osnovno komunalno infrastrukturo v romskih naseljih«. Zadnja leta te razpise objavlja ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj, pred tem so to delo opravljali na tedanjem ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo. Letos in prihodnje leto bodo na ta način razdelili dva milijona evrov, lani in predlani so jih 2,5 milijona. Pred tem so od leta 2016 do 2020 na ta način razdelili 4,5 milijona evrov, skupaj torej devet milijonov evrov. Malo? Veliko? Odvisno od gledišča.

Sredstva dobijo le občine, ki dejansko vlagajo trud v komunalno urejanje romskih naselij in te projekte prijavijo na razpis in seveda zagotovijo tudi sofinanciranje. Če vemo, da je zgolj občin z »avtohtonim« romskim prebivalstvom, ki so po zakonu deležne nekaj več pozornosti kot preostale, 25, in če vemo, da je občin z romsko manjšino še precej več, potem je jasno, da se je v celotnem desetletju na te razpise prijavila manjšina občin. Le 16. V preostalih niso pripravili niti enega projekta za ureditev infrastrukture v romskih naseljih. So se pa zato omenjene občine na razpise večinoma prijavile po večkrat in izpeljale več različnih komunalnih ureditev, občina Murska Sobota recimo kar štiri.

Večina občin z romskim prebivalstvom ne vlaga nič v urejanje osnovne komunalne infrastrukture v romskih naseljih.

A med temi 16 občinami, ki vlagajo nekaj truda na tem področju, je le pet občin iz jugovzhodne Slovenije. Med njimi ni občine Novo mesto, ta se na razpise doslej ni prijavila, a je od leta 2018 do 2020 mimo razpisov od države dobila 2,5 milijona evrov nepovratnih sredstev za ureditev naselja Brezje-Žabjak. Da, vprašanje, kako so se ta precejšna sredstva dejansko porabila, je seveda upravičeno glede na neurejenost naselja. Sredstva sicer po pravilu dobijo prav vse občine, ki se prijavijo na razpis. Tako je bilo tudi na letošnjem, aktualnem razpisu – sredstva so dobile vse občine, razen občine Ribnica. Ta jih ni dobila, ker njena prijava edina doslej v zgodovini teh razpisov ni izpolnjevala več formalnih pogojev. Občina je zaprosila za (precej) višje državno financiranje, kot ga omogoča razpis, saj je ta mejo postavil pri 250 tisoč evrih. Za projekt »ureditve dostopne ceste in komunalne infrastrukture v romskem naselju Lepovče« je zahtevala 750 tisoč evrov in hkrati državno financiranje celotnega projekta, preostale občine pa so projekte sofinancirale z 20 do tudi 50 odstotki vrednosti projekta. Ribniška občina se je na razpis sicer prijavila sploh prvič in tudi na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj so opozorili, da je šlo za očitno zlonamerno prijavo. Gre za občino s tremi romskimi naselji – Goriča vas, Lepovče in Otavice –, vodi jo župan Samo Pogorelc. Ta je lani zaslovel z besedami, naj se Romi najprej integrirajo, potem pa bo razmislil, ali jim bo občina napeljala vodo in elektriko. Nedavno pa je našel rešitev za romsko skupnost v svoji občini: »Naj država kupi zemljišča v Prekmurju ali Ljubljani, zgradi večstanovanjska naselja, kamor bomo občine vsako leto z veseljem prispevale. Naj vzamejo potem še naše Rome in stvar bo pod kontrolo.«

Alternativni obvodi

Septembra lani je predsednik Zveze za razvoj romske skupnosti iz Črnomlja Zvonko Golobič za časnik Dnevnik dejal, da »država občinam nameni denar, občine pa za romska naselja z njim ne naredijo nič. Gradijo pa se športne dvorane, parki in druga infrastruktura.« Enega izmed skrajnejših primerov tega smo spremljali pred tremi leti, spomladi 2022, ko je vlada Janeza Janše oziroma so stranke, ki so jo sestavljale, na volitvah izgubile oblast. Pred odhodom v opozicijo so te stranke prerazporedile še nekaj »neporabljenih« proračunskih sredstev. Iz proračunske postavke številka 117110, imenovane »infrastruktura na območjih, kjer žive romske etnične skupnosti«, so recimo 150 tisoč evrov namenile za gradnjo »turistične brvi v mestni občini Celje«, ki sicer potem ni bila izpeljana. Že med mandatom so »romski denar« prerazporedile še v vsaj dva druga gospodarska projekta. Podjetju Dana, d. o. o., je za nakup nove linije za polnjenje ustekleničene pijače vlada odobrila dober milijon evrov nepovratnih sredstev, pri čemer je podjetje večino sredstev, 600 tisoč evrov, prejelo iz omenjene namenske romske proračunske postavke. Iz nje je bilo nepovratnih sredstev deležno tudi podjetje Hermi, d. o. o, ki proizvaja strelovodno opremo in prednapetostno zaščito. Za gradnjo industrijsko-poslovnega objekta Hermi 4 je prejelo slabih 900 tisoč evrov nepovratnih sredstev, dobrih 100 tisoč evrov z namenske postavke za romsko skupnost.

Decembra lani je Sandi Horvat, avtor več knjig ter novinar in urednik romskih radijskih in televizijskih oddaj na RTV Slovenija, za radijsko oddajo Romski poti analiziral, kje je lani končal skupni znesek 23 milijonov evrov, namenjenih romski skupnosti. Za spletni portal Zanima.me je pred dnevi pojasnil, da je po njegovih izračunih »romska skupnost neposredno prejela le okoli dva odstotka teh sredstev«, in dodal, da je bil največji delež »porabljen za sistem. Za plače učiteljev, dodatek za dodatne učne ure z romskimi učenci, za projekte, ki jih vodijo druge ustanove.

Primer: ministrstvo za šolstvo se pohvali, da je dalo 250 tisoč evrov za plače 25 romskih pomočnikov v vrtcih. Ampak istočasno je večji delež od 10 milijonov namenilo za osebne prejemke učiteljev za dodatno strokovno pomoč za učence Rome. Razmerje je absurdno.«

Že javno dostopni podatki o porabi različnih oblik namenskih sredstev za izboljšanje položaja romske skupnosti kažejo neugodno sliko. Kaj bi šele bilo, če bi imeli vpogled v dejanske aktivnosti in poročila občin, četudi niti ta ne kažejo resnične slike, saj v teh primerih še posebej velja rek, da »papir prenese vse«. Čeprav danes marsikdo okoriščanja z »romskim denarjem« obtožuje različne nevladne organizacije, ki v imenu občin in države izvajajo bolj ali manj uspešne integracijske programe, gre za zanemarljivo majhna sredstva. Večina Romom namenjenih sredstev bolj ali manj upravičeno ali pa tudi povem neupravičeno ponikne skozi sistem, skozi državni aparat, javni sektor in gospodarstvo. Gotovo je pomembna napaka sedanjega sistema »dela z Romi«, da gre za aktivnosti za Rome brez Romov. In dokler ne bodo imeli niti najmanjše besede glede namenov in načinov porabe njim namenjenih sredstev, bo težko kaj drugače.