»Podnebni skepticizem ima tako dolgo brado kot dokazovanje podnebnih sprememb«

"Podnebni skepticizem ima pravzaprav prav tako dolgo brado kot dokazovanje podnebnih sprememb. Tudi znanstveniki so namreč zgolj ljudje z nekaterimi čudovitimi lastnostmi, kot so delavnost, brihtnost, samozaverovanost, nevoščljivost, tekmovalnost, pohlepnost, zato mora vsako dokazovanje teoretične podstati prestati viharje nasprotnih dokazov in dokazovanj. Prodrejo teorije, ki dobijo podporo večine referenčnih znanstvenikov in dovolj prostora v medijih in politiki."

"Moderni podnebni skepticizem, ki je dobil domovinsko pravico v konzervativnih krogih, se je razmahnil po letu 1988, ko se je politika začela zanimati za podnebne težave, ki bi lahko vplivale na srečo njihovih volivcev. Neverjeten zagon je dobil z razvojem interneta, socialnih omrežij, z digitalizacijo vsebin in možnostjo, da vsak pove svoje mnenje, da se vsak lahko deklarira za strokovnjaka, da je veščina spletnega komuniciranja pomembnejša od realnih, objektivnih podatkov. Teorije zarot so začele rasti kot gobe po dežju, podnebni skepticizem je prerasel v znanstveni skepticizem, ta pa v dvom o vsem, od temeljev prava, zdravstva, izobraževanja do države in družbene ureditve. Nastala je nova vrsta google strokovnjakov, ki svoja mnenja trosijo kot objektivne resnice, katerim verjamejo tudi sami, če le dobijo dovolj všečkov na socialnih omrežjih."

(Matevž Lenarčič, pilot, biolog in alpinist, o podnebnem skepticizmu; v kolumni za Večerovo prilogo V soboto)