Človekove pravice / Trda koža in pogum

"Opravljanje sodniške vloge na Mednarodnem kazenskem sodišču ne zahteva le visoke strokovnosti in integritete, ampak tudi trdo kožo in pogum," je ob svetovnem dnevu človekovih pravic za MMC RTV Slovenija povedala sodnica na Mednarodnem kazenskem sodišču Beti Hohler.

Človekove pravice so kršene vse pogosteje, resneje in bolj sistematično. Velesile in države po potrebi uporabljajo mednarodne institucije in mednarodno pravo.Na institucije, sodišča in sodnike pritiskajo v različnih oblikah, od sankcij, omalovaževanja države, ne plačujejo svojih finančnih obveznosti. O tem kako taki pritiski vplivajo na varovanje doseženih človekovih pravic, je Hohler dejala: "Človekove pravice in temeljne svoboščine so bile in so sistematično kršene marsikje po svetu. Kar je novo in vzbuja skrbi, pa je to, da so človekove pravice v zadnjem času na udaru tudi v družbah in državah, kjer so jih doslej vsaj pretežno spoštovali. Vse to pa seveda v času, ko potrebujemo več in ne manj zavezanosti temeljnim skupnim vrednotam. Kot vemo, se poglablja družbena neenakost, število oboroženih spopadov se povečuje, podnebna kriza se stopnjuje, delitve znotraj držav in med državami se poglabljajo in pritisk nekaterih držav, zlasti ko gre za velesile, na mednarodne organizacije, sodišča in mehanizme za varstvo človekovih pravic in svoboščin se pojavlja seveda v različnih oblikah, ima pa škodljive posledice. Neplačevanje finančnih prispevkov in umik podpore sodiščem, Združenim narodom, različnim mehanizmom za varstvo človekovih pravic pa pomenita manj monitoringa, manj nadzora, kar povečuje tveganje za sistematične kršitve."

"Človekove pravice in temeljne svoboščine so bile in so sistematično kršene marsikje po svetu. Kar je novo in vzbuja skrbi, pa je to, da so človekove pravice v zadnjem času na udaru tudi v družbah in državah, kjer so jih doslej vsaj pretežno spoštovali. Vse to pa seveda v času, ko potrebujemo več in ne manj zavezanosti temeljnim skupnim vrednotam."

Na vprašanje ali politični pritiski vplivajo na njeno delo in delo Mednarodnega kazenskega sodišča, je Hohler odgovorila: "Moj mandat in mandat mojih kolegov in kolegic temelji na neodvisnosti, nepristranskosti, integriteti, strokovnosti. Sodniki in sodnice smo prisegli, da odločamo izključno in vedno samo na podlagi dokazov, dejstev, prava in to svojo sodniško zaprisego jemljemo zelo resno. Pri svojem delu ostajamo absolutno nepristranski in neodvisni ne glede na zunanje pritiske, grožnje, pričakovanja. Seveda pa so pritiski, sankcije, različne oblike napadov, zmanjšanje finančnih sredstev izziv za sodišče v smislu zagotavljanja pogojev za nemoteno opravljanje dela. Pred dvema letoma je bilo naše sodišče tarča sofisticiranega kibernetskega napada. Združene države Amerike so letos, kot veste, zoper šest sodnikov, vključno z mano, uvedle sankcije. Za nekatere moje kolege in kolegice je Ruska federacija izdala priporne naloge. Tako da opravljanje sodniške vloge na Mednarodnem kazenskem sodišču ne zahteva le visoke strokovnosti in integritete, ampak tudi trdo kožo in pogum."

"Posebej resna grožnja za sodišče je v tem hipu napoved institucionalnih sankcij, kar bi lahko resno ohromilo delo sodišča, preiskave in sodne postopke v vseh zadevah na sodišču, od Ukrajine in Sudana do Libije in Filipinov. Pred sodiščem je zdaj denimo odprtih 12 preiskovalnih primerov in sodišče se ukvarja z več zadevami kot kdor koli prej in to nam nekaj pove. Za žrtve kaznivih dejanj v teh zadevah so postopki pred sodiščem dejansko zadnje upanje. Namreč ne smemo pozabiti, da lahko Mednarodno kazensko sodišče izvaja svojo pristojnost šele, ko države, ki so primarno odgovorne za pregon mednarodnih hudodelstev, tega ne storijo, ali ker nočejo ali ne zmorejo. Tako da sodišče je pomemben civilizacijski dosežek, je več kot le institucija, je simbol neke globalne zaveze, da genocid, agresija, hudodelstva zoper človečnost, vojna hudodelstva ne smejo ostati nekaznovana in prioriteta je zato res okrepiti odpornost sodišča, da kot institucija lahko normalno deluje še naprej," je še poudarila Hohler.

Letos junija so ZDA proti sodnikom Mednarodnega kazenskega sodišča uvedle sankcije. O tem, kako jo v vsakdanjem življenju ovirajo ameriške sankcije, pa je Hohler dejala: "Združene države Amerike so sankcije zoper funkcionarje Mednarodnega kazenskega sodišča najprej uvedle že februarja, potem pa jih junija prvič razširile tudi na sodnike in bila sem v skupini štirih sodnic, ki smo bile najprej sankcionirane, vse iz majhnih držav oz. držav z manj geopolitičnega vpliva. Ta hip nas je sankcioniranih devet izvoljenih funkcionarjev, šest sodnikov in trije tožilci. Sankcije so precej spremenile moje življenje. Absolutno ne gre le za učinke v Združenih državah Amerike in prepoved potovanja v to državo, ampak te sankcije ohromijo tudi v Evropi oz. kjer koli si."

"Največja težava so finančne transakcije in bančni računi. Vse moje kreditne kartice so preklicane, ne glede na banko, večina bank je zaprla naše transakcijske račune. Bančno poslovanje je tako zelo omejeno. Nenadoma ne moreš več nakazati denarja družinskim članom kot prej ali plačati računov tako enostavno kot prej. Kupovanje po spletu je tako rekoč nemogoče. Storitve in aplikacije ameriških podjetij, kot so Amazon, Airbnb, Paypal in Icloude, so blokirane, do njih nimam dostopa in praviloma se blokiranje zgodi brez opozorila, čez noč. Ker nimam kreditne kartice, je nemogoče ali zelo težko najeti avtomobil, urediti rezervacijo hotela, poslati telegram, nekatera dostavna podjetja zavračajo storitve, težave imam tudi z uporabo mobilnega telefona, skratka vsak teden se zgodi kaj novega, ugotoviš, da je zaradi sankcij nedosegljiva še kakšna storitev, ki je bila prej samoumevna. V tej zgodbi posebej skrbi dejstvo, da zaradi svojih poslovnih interesov sankcijam sledijo in blokirajo storitve ne le ameriška, ampak tudi številna evropska podjetja in banke in v tem pogledu mi je žal, da Evropski uniji doslej ni uspelo odločneje ukrepati, tako da je konkretnih rešitev na ravni Unije malo ali nič in upam, da se bo to v prihodnje spremenilo," je še povedala Hohler.

"Morda vas bo presenetilo, ampak kljub vsem tem izzivom nikoli nisem niti za trenutek izgubila vere v pomen in vlogo prava, v univerzalnost pravnih norm. Še več, rekla bi, da je moja zavezanost temeljnim vrednotam prava, kot so pravičnost, enakost, vladavina prava, enako močna kot vselej doslej, mogoče še bolj. Te vrednote so nekako del moje identitete."

O tem, kako lahko ob vsem tem sploh ohranja zaupanje v univerzalnost pravnih norm pravnega sistema, je povedala: "Morda vas bo presenetilo, ampak kljub vsem tem izzivom nikoli nisem niti za trenutek izgubila vere v pomen in vlogo prava, v univerzalnost pravnih norm. Še več, rekla bi, da je moja zavezanost temeljnim vrednotam prava, kot so pravičnost, enakost, vladavina prava, enako močna kot vselej doslej, mogoče še bolj. Te vrednote so nekako del moje identitete, ne znam vam drugače pojasniti. Za zaupanje v univerzalnost pravnih norm in v pravo ohranjam preprosto zato, ker alternative ni oz. je preprosto preveč strašljiva. Vladavina prava je civilizacijska pridobitev, ki jo moramo v resnici vsi brezkompromisno varovati."

Mednarodno kazensko sodišče je tudi eno najbolj kritiziranih institucij. "Kako učinkovito je sodišče pri uresničevanju svojega mandata, je v veliki meri odvisno od tega, ali in kako države pogodbenice izpolnjujejo svoje obveznosti iz Rimskega statuta. Seveda so za večjo notranjo učinkovitost, to je recimo učinkovito vodenje samih postopkov, enotno sodno prakso … odgovorni organi sodišča, to so sodniki, tožilstvo, predsedstvo, tajništvo, ampak brez sodelovanja držav v skladu z njihovimi obveznostmi v Rimskem statutu in ustrezne finančne podpore je sodišče precej nemočno oz. je njegov vpliv manjši," je dejala Hohler.

"V teh časih se mi zdi, da je pomembno tudi iskanje čisto praktičnih rešitev, ki ob takšnih in drugačnih napadih in pritiskih na sodišče zagotovijo njegovo nemoteno delovanje in tako zagotovijo, da sodišče je, ostaja in bo učinkovito pri izpolnjevanju svojega mandata in enotnost držav pogodbenic, se pravi vseh zdajšnjih 125 držav pogodbenic, ko gre za zaščito sodišča, je za to ključna. In to svojo zavezo sodišču so države pogodbenice tudi potrdile prejšnji teden na skupščini držav pogodbenic, kar je spodbudno tudi za v prihodnje," je še poudarila Hohler.