Ko se enkrat začne slavljenje obglavljenih kipov, je naslednji korak slavljenje obglavljenih institucij

Obglavljenje Titovega kipa v Velenju ni le incident, je posnetek slovenske desnice, ki se ne pretvarja več, da ji gre za demokracijo, pravno državo ali politični pluralizem. Gre ji za oblast, za nadzor in za sistematično uničevanje zgodovinskega spomina. Ko Janez Janša takšno dejanje razglasi za »demokratično higieno«, je to isto kot bi požig knjižnice razglasil za kulturno prenovo. Gre za nevarno, premišljeno retoriko.

Storilec, ki je z žago obglavil kip, je za večino ljudi huligan, za SDS in Tomaža Štiha pa je »neznani pogumni junak«. Junak česa? Uničevanja kulturne dediščine? Sprevržene fantazije o boju proti totalitarizmu, ki obstaja le še v njihovih glavah? Ali morda junak tiste politične patologije, ki iz vandalizma dela moralno vrednoto.

Za te kroge je zgodovina zgolj šahovnica. Partizanstvo je zločin, antifašizem je nečeden, vse, kar diši po socializmu, je treba izkoreniniti.

A to niso retorični zdrsi, to je program. Program, ki ga bo Janša uresničil, če pride na oblast.

Naj spomnim, kaj so njegove »vrednote«: - Orožarska normalnost. Oborožite se, legalno/ ilegalno in po možnosti čim bolj množično. - Kult vigilantstva. Če država »ne dela«, naj zadeve vzamejo v roke »pogumni« posamezniki. - Prenova zgodovine. Antifašizem je sovražnik. Domobranstvo je osvobodilno gibanje. - Selektivna pravna država. Za svoje – amnestija. Za drugačne – represija. - Normalizacija političnega sovražnega govora.

To niso vrednote demokratične družbe. To so temelji režima, ki si želi discipliniran, prestrašen in razdeljen narod, ki mu bo sledil v zameno za iluzije o varnosti in »čiščenju« države.

Zaskrbljujoče je, ker takemu početju ne postavimo mej. Je potem čudno, da so lopovi (ne glede na predznak) že pokradli skupno dobro, da so že dokaj razgradili javno zdravstvo? Pravosodje in vlada sta preveč anemična, desni radikalci pa medtem pišejo scenarije. Če radikalna desnica legitimira vandalizem kot politično orodje, potem ni vprašanje, ali se bo nasilje širilo – vprašanje je le kdaj.

Slovenija je danes država, kjer se na največjem knjižnem sejmu odkrito prodajajo domobranski propagandni pamfleti, ki relativizirajo nacizem in rehabilitirajo kolaboracijo. Slovenija je hkrati država, kjer se politični voditelj, ki odkrito flirta z avtoritarnimi metodami, predstavlja kot rešitelj pred »globoko državo«, »migranti« in »komunističnimi strahovi«. To je projekt druge Slovenije. Projekt normalizacije političnega nasilja. Projekt priprave volilnega telesa na ideološki prevrat, kjer bo vandalizem slavljeni akt, orožje legitimno orodje, zgodovina pa poligon za pranje identitete.

Ko se enkrat začne slavljenje obglavljenih kipov, je naslednji korak slavljenje obglavljenih institucij. In čudili se bomo, zakaj nam je bilo jasno, pa nismo ukrepali.