Uvodnik / Grega Repovž: Pes ni rešitev

Novinar Luka Volk v tokratni Mladinini temi napiše dve zelo preprosti dejstvi. Naj ga kar citiramo. Prvi citat: »Janša ob morebitni zmagi na volitvah prihodnje leto že napoveduje, da bo vse delal kot Trump. Počistil bo javno upravo, dal odpustke bogatim in iz družbe izkoreninil vsakršne levičarske zablode.« Drugi citat: »Slovenija bolj kot kdaj prej v svoji demokratični zgodovini potrebuje trdno, samozavestno in napredno koalicijo, ki bo stopila skupaj in na volitvah znala preprečiti demokratični zdrs po trumpističnih merilih. Ki bo znala preprečiti zdrs v barbarizem.« Volk ima seveda prav. Janša je vse to že napovedal. Napovedal je tudi uvedbo obveznega služenja vojaškega roka. Definicijo, da sta v Sloveniji dva spola. Da bodo zamenjani vsi ključni ljudje na vseh položajih, napoveduje odpravo vseh sprememb, ki jih je vpeljala ta vlada. Velja se spomniti, kako zlahka je sredi pandemije vzel agenciji STA denar in ogrozil izplačevanje plač zaposlenim. A v letih 2020–2022 sta imeli Evropska unija in njena komisija še nekaj vpliva, s katerim sta ustavljali brutalnost evropskih samodržcev. Danes te zunanje moči ni več. Danes smo vsi skupaj v svetu Donalda Trumpa – in ko se trumpizem dogaja po Evropi danes, na primer na Slovaškem in Češkem, o tem sploh ni več novic.

Kaj bo prinesla močnejša Janševa vlada s parlamentarno koalicijo – to je jasno vsem. Vsem je tudi jasno, da bo mnogo huje, kot je bilo med letoma 2020 in 2022. Najprej se bo lotil javne uprave, širše države, nato kulture in šolstva. Le da bo tokrat še bolj temeljit.

A tu se moramo vrniti v ZDA, v čas zadnje volilne kampanje. Američani so namreč tako kot Slovenci točno vedeli, kaj jih čaka, če se Donald Trump vrne na predsedniško mesto. Trump je vse napovedal – in ker to ni bil njegov prvi mandat, je bilo jasno tudi, da bo vse to tudi izpeljal. In kljub temu se levoliberalno volilno telo ni zmoglo poenotiti glede Kamale Harris. Bes in jeza na pretekle poteze dvojca Biden-Harris sta bila prevelika, kandidatka in njena demokratska stranka pa sta vseeno mislili, da bo volilno telo prepričala grozeča nevarnost – torej Donald Trump. Do zadnjega sta računali, da bo Donald Trump opravil delo namesto njiju.

A to še ni vse: še ko je bil kandidat Joe Biden, so bili Demokrati s porazom že defetistično sprijaznjeni. Boriti so se začeli prepozno, ko so, pa so stavili le na to, da bodo s tem, da delujejo bolj kultivirani in sodobni, da so obkroženi s pop ikonami

Amerike, prepričali svoje volivce. Vendar jih niso. In pri tem je popolnoma vseeno, da se zdaj ti volivci tepejo po glavah, zakaj niso šli obkrožit Kamale Harris.

In tukaj smo zdaj tudi v Sloveniji. Koalicijski ministri so se zakopali v delo po ministrstvih in producirajo nove in nove predpise, ki zgolj sprožajo dodatne družbene konflikte, enako premier. Kdor malo pozna psihologijo, ve, da gre za izogibanje tistemu, kar bi morali v resnici delati (torej se ukvarjati s tem, kako prepričati volivce, ki so se oddaljili), hkrati pa se delajo žrtve: češ, mi delamo, to je tisto, za kar smo dobili mandat, naj volivci vidijo naš trud, če pa tega ne vidijo, potem pa si nas tudi ne zaslužijo – nismo mi krivi, če volivci ne razumejo. O tem ravnanju je vse napisal že Cankar. Ne deluje. Rečeno še bolj naravnost: gre za kalimerovsko vedenje. In velja se spomniti zadnjega, ki je igral tega užaljenega Kalimera pred volitvami: seveda govorimo o Janezu Janši. Velja se spomniti plakatov, kaj vse, da je naredila SDS – z javnim denarjem. Bilo je patetično in ni vžgalo pri volivcih. Tudi to torej ne deluje.

Kdo se je še leta 2022 vedel kalimerovsko? Marjan Šarec in Alenka Bratušek. Nista imela dobre kampanje. Ljudje ne marajo na položajih takih, ki so arogantni, še bolj jim grejo na živce ljudje na visokih položajih, ki so užaljeni. Teh nihče noče voliti. Ljudje volijo samozavest, postavljene ljudi, ki izražajo kompetentnost in dejansko samozavest, ne marajo pa arogance ter jeznih in razžaljenih.

Pa so stvari preproste: ko in če imajo volivci zadržke, se mora stranka soočiti z njimi. To je temelj kampanje. Ko so Drnovšku očitali, da je vzvišen, je LDS Slovenijo prelepila s plakati, na katerih je bil s svojim psom Arturjem – in ni treba razlagati, kakšen je bil namen. A še preden si Han, Mesec ali Golob kupijo psa, naj povemo, da ni šlo za psa. In ni šlo za kampanjo, ki jo naredijo amaterji iz vrhov strank. Drnovšku je kampanjo delal eden največjih svetovnih kreativcev tistega časa. A kaj je naredil? Tista kampanja je bila soočenje z dejanskim problemom, torej Drnovškovo nedostopnostjo, ki je ljudi odbijala. A tisto je bila kampanja za tisti čas in za tisti problem. Danes pa je drug čas in Golob, Han, Mesec in Asta Vrečko imajo drugačne probleme v očeh svojih volivcev, vsak drugega. In če se s temi dejanskimi frustracijami potencialnih volivcev ne bodo ukvarjali, ampak jih bodo celo odrivali kot nepomembne, bodo na volitvah izgubili. Krivi bodo zgolj oni sami. In čisto nič ne bo pomagalo, če bo volivcem pol leta kasneje žal, ker jih niso šli volit.