Film / Fantasy

zadržan

Antiklimaks.

Nekatere lepo posnete video fantazije v Fantasy pokažejo, kaj bi lahko bil ta film, a tudi to, kar bi lahko bil, ni ne vem kaj, kajti svoje radikalno in transformativno srce je že pustil v briljantnih kratkometražnih Sestrah, v katerih nam je predstavil Sino (Mina Milovanović), Mihrijo (Sarah Al Saleh) in Jasno (Mia Skrbinac), najboljše prijateljice iz fužinskih brutalističnih blokov, ki se opolnomočijo in uprejo nakurčenemu, mišičastemu, agresivnemu, militantnemu, seksističnemu, mizoginičnemu, antifeminističnemu patriarhalnemu okolju, v katerem živijo.

Fantasy nam jih predstavi še enkrat, zato nas niti ne preseneti, da brat Sino – boksarko, bojevnico – pozove, naj se ne kurči in naj se obnaša »kot lepa punca«, da hoče Jasna nekaj »več«, da Mihriji doma grozijo z aranžirano poroko in da njen odrešitelj postane transspolni Fantasy (Alina Juhart), ki se je osvobodil spolnih spon in ki ve, da so »vse družine na nek način bolne«, preseneti pa nas, da sequel potem vsaki izmed »sester« nameni precej rutinsko, predvidljivo, kvazimučeniško, antiklimaktično podzgodbo – vsako namreč pošlje na »voyage of self-discovery«, kot temu znucanemu, dolgočasnemu konceptu pravijo Američani. Če bi mi kdo po koncu Sester rekel, da bo Mihrija naslednji dan pristala v objemu dežele svojih staršev, Sina v objemu poročenega trenerja, Jasna pa v objemu hladne tujine (zakaj so opolnomočene ženske še naprej tretirane kot žrtve, itak ni jasno), bi mislil, da se mu je zmešalo in da je Sestre hudo podcenil. (art)

zw_oCAHGyHQ