Kultura / Pop po korejsko

V soboto, 22. novembra, so po hodnikih Centra Zalog, večnamenske dvorane na obrobju Ljubljane, postavali številni mladi. Ob spremljavi skladb, odpetih v jeziku, ki je bil večini zbranih nerazumljiv, so vadili skrbno pripravljene plesne koreografije in se preoblačili v kostume. Kmalu je dvorano, ki je bila razprodana že teden vnaprej, napolnila množica 170 obiskovalcev, med katerimi so bili navdušeni najstniki in malce zmedeni starši. Sedežev za vse ni bilo dovolj, tako so posedli še po stopnicah, številni pa so stali. Kmalu so zaprli vrata, ugasnili so luči in napovedovalka nas je pozdravila na prvem slovenskem Kpop Dance Showcasu oziroma prvi slovenski plesni reviji, posvečeni korejskemu popu oziroma k-popu ali celo Kpopu, ki je zadnja leta obnorel svet in potolkel številne svetovne rekorde v poslušanosti in gledanosti, goreče občudovalce pa je našel tudi pri nas.

Čeprav je plesna revija potekala v prireditveni dvorani, je bilo razpoloženje med dvourno prireditvijo v organizaciji Korejskega kulturnega društva bolj podobno tistemu v diskoteki. Mladi gledalci so skladbe in koreografije seveda znali na pamet, zato so peli in plesali skupaj z nastopajočimi. Povsem jasno je bilo tudi, da imajo ti v občinstvu oboževalce in oboževalke. »O, moj bog, to je Rok, on nas je učil!« je završalo, kadar so prepoznali kakšnega člana nastopajočih skupin. Starši, ki so prišli podpret svoje pobaline, pa so, tako se je zdelo, doživeli pravi kulturni šok zaradi neznane mode, plesnih gibov in glasbe. Kljub temu so vestno snemali in ploskali. Prireditev nas je uspešno popeljala v drugo kulturno sfero in za nekaj ur smo popolnoma pozabili, da smo v resnici tik za ljubljansko obvoznico, ne pa v Južni Koreji.

Zametki k-popa ali korejske popularne glasbe segajo na začetek devetdesetih let, ko so začeli zahodne glasbene žanre, kot so hiphop, rap in pop, sistematično razvijati v korejskem okolju. Ni ostalo le pri glasbi, velik poudarek je bil že od samega začetka na plesu, modi in drugih prvinah. Tako tudi zvezdniki k-popa niso zgolj pevci, ampak so vešči plesa, določajo modne smernice, narekujejo, katera ličila ter lepotne izdelke je treba uporabljati, nastopajo v resničnostnih šovih in filmih. Vse to danes morda počne že sleherni spletni vplivnež, a pri korejskem popu je bil to temelj, fenomen se namreč ni razvijal organsko, že od začetka je bil predvsem posel oziroma poskus panoge, da bi razvila posebno zvrst sodobne kulture. Še več, skupine korejskega popa – morda ne prav vse, zagotovo pa velika večina – so bile že od začetka predvsem trženjski projekti, katerih namen je čim večji zaslužek.

Skupine korejskega popa – morda ne prav vse, zagotovo pa velika večina – so bile že od samega začetka predvsem trženjski projekti, katerih namen je čim večji zaslužek.

Za kako donosno dejavnost gre, priča že podatek, da specializirana podjetja v tovrstne projekte vlagajo milijone, mlade izbrance pa na slavo pripravljajo od zgodnjih najstniških let. Najprej kandidate, stare od 12 do 16 let, poiščejo na avdicijah, sledi pripravništvo, ki traja od nekaj mesecev do nekaj let in med katerim se mladi ob vsakodnevnem učenju petja in plesa učijo še tujih jezikov in javnega nastopanja, s katerim gradijo stik z mediji, pa tudi z oboževalci. Še zlasti s slednjimi, saj naj bi z njimi zgradili oseben odnos. Tisti, ki pripravništvo opravijo, so razporejeni v skupine, te imajo od pet do sedem članov in v njih vsak član upodablja svoj lik. Javna podoba zvezdnika ali zvezdnice je torej zelo previdno izdelana.

To pa prinaša tudi veliko slabih praks – pripravniki lahko več let vztrajajo v programih in nikoli ne postanejo člani skupine, kaj šele slavni. Včasih se znajdejo v dolgovih, saj pripravništvo ni vedno brezplačno. Tudi ko postanejo zvezdniki, se njihove delovne razmere ne izboljšajo vedno. Prisiljeni so podpisati večletne in izjemno omejevalne pogodbe, ki jim nalagajo naporen delovnik, celo prepoved pitja alkohola ali izhodov brez spremstva. Varovance podjetja marsikdaj še vedno silijo v lepotne operacije in jim prepovedujejo ljubezenske zveze, saj bi to uničilo predstave oboževalcev. A ne pozabimo – zvezdniški sistem korejskega popa je zaživel s posnemanjem vzorcev z Zahoda, kjer med najbolj znane umetno, s trženjskimi nameni ustvarjene skupine sodita Spice Girls in One Direction.

Kljub kontroverznosti je priljubljenost korejskega popa leta in desetletja samo rasla, v zadnjem desetletju pa je dosegla že prav neslutene višave. Korejski pop je postal svetovni fenomen, k čemur je bržkone prispeval preplet več dejavnikov, od dodatnih finančnih vlaganj do naglega razvoja družbenih omrežij in pretočnih platform ter celo megalomanskega uspeha pesmi Gangnam Style, viralne uspešnice južnokorejskega one-hit-wonder pevca Psyja, ki je pred dobrim desetletjem morda pripravila teren za globalni preboj korejskega popa. Panoga danes ustvari kar 1,7 odstotka južnokorejskega BDP. Samo sedemčlanska skupina BTS, mednarodno najprepoznavnejši k-pop boybend, k njemu prispeva 0,3 odstotka.

A vrnimo se na obrobje Ljubljane, kjer so konec novembra nastopili mladi iz Slovenije, ki se vseh razsežnosti glasbe in plesa, katerih oboževalci so, po vsej verjetnosti niti ne zavedajo. Na prvem slovenskem Kpop Dance Showcasu so predstavili le svoje plesne veščine. Za k-pop je namreč značilno, da ima vsaka skladba spremljajočo koreografijo. Nastopajoči, med katerimi je bila najmlajša stara le osem let, so se plesov naučili na plesnih delavnicah, ki jih Korejsko kulturno društvo prireja vsak petek. »Prvi val korejske kulture je v Slovenijo prišel leta 2016. Takrat je nastalo društvo, takrat smo začeli k-pop plesne delavnice in takrat se je v bistvu začela graditi skupnost,« pravi predsednica društva Janja Likar.

Korejsko kulturno društvo je bilo sprva namenjeno študentom, ti so se v njem spoznavali, pripravljali prireditve in drug drugega seznanjali z izkušnjami iz časa študija v Južni Koreji ter z možnostmi zaposlitve v tej državi. Leta 2018 je društvo začelo prirejati brucovanja v klubu Gromka v Avtonomnem kulturnem centru Metelkova v Ljubljani, a so kmalu zaživela samostojno. Z rastjo priljubljenosti korejskega popa so postajale vedno bolj priljubljene tudi k-pop zabave, ki jih društvo še danes pripravlja v istem klubu, pa tudi v sosednji Gali Hali. Zdaj različni organizatorji k-pop zabave pripravljajo celo v Orto baru in še v kakšnem drugem ljubljanskem klubu. Ljubitelje korejskega popa pa lahko na občasnih srečanjih vidimo celo na Trgu republike. Društvo že dolgo ni več le študentsko. »Na začetku je bilo, zdaj pa je v njem ogromno ljudi od vsepovsod. Sodelujemo tudi s hrvaško organizacijo KCE, ki dela podobne stvari kot mi. Širimo se,« dodaja Janja Likar.

Korejski pop danes ustvari 1,7 odstotka južnokorejskega BDP. Samo BTS, mednarodno najprepoznavnejša k-pop fantovska skupina, prispeva k njemu 0,3 odstotka.

V Zalogu smo se prepričali, da imamo tudi pri nas, vsaj v plesu, že prave zvezdniške zasedbe korejskega popa. Ko so na oder prišle plesne skupine, kot sta Vi’olet in Reline, se je iz občinstva zaslišalo navdušeno vpitje, včasih pa tudi spodbujanje posameznih plesalcev in plesalk z vzklikanjem njihovih imen. Obe omenjeni skupini sta že nastopali na plesnih tekmovanjih v Sloveniji in na Hrvaškem ter dosegli dobre rezultate. Članica skupine Reline Tajda Pešec je bila celo plesalka na nastopu zvezde korejskega popa B.I v Milanu – gre za nekdaj vodilnega člana skupine iKON, ki je iz nje, menda na lastno pobudo, odšel zaradi očitkov o zlorabi drog, nato pa postal prvi samostojni zvezdnik korejskega popa, ki je nastopil na podelitvi grammyjev, in prvi, čigar video je na YouTubu v 24 urah imel deset milijonov ogledov. Na svetovni ravni še precej več zanimanja zbujajoč slovenski prispevek je bilo sodelovanje priznane novogoriške plesne skupine MD Dance Company v videospotu za skladbo Črni labod zasedbe BTS, najbolj znane, najbolj poslušane in najbolj oboževane skupine korejskega popa.

Nastopajoči in občinstvo so tisti dan predvsem uživali. Smo pa na prireditvi zaznali tudi zavedanje o slabostih panoge korejskega popa. »V glasbeni industriji se povsod najdejo tudi temne plati. Včasih je bilo še veliko slabše kot zdaj. S porastom priljubljenosti korejskega popa so se začele stvari izboljševati. Na primer, prepoved zmenkov je že skoraj opuščena. Poleg tega ne pazijo več toliko, kaj in kako govorijo. Nekateri posamezniki gredo tudi proti toku in so bolj odkriti glede dogajanja za zastori, zaradi česar so bolj pristni in bolj priljubljeni,« pravi Larisa Bric, ena od organizatork prireditve.

Južnokorejsko kulturo smo pri nas nekoč spoznavali zlasti iz filmov kultnih režiserjev, današnje generacije mladih pa jo spoznavajo predvsem prek glasbene in plesne panoge. V Korejskem kulturnem društvu, kjer upajo, da bodo kmalu pridobili svoj prostor za delovanje, bi si, kot je razkrila Janja Likar, sicer želeli, da bi izobraževali »tudi o drugih vidikih Južne Koreje, ne le o korejskem popu«. To bo izziv – že marca je namreč napovedana prireditev K-POP Forever!, katere organizatorji so si zastavili, da bodo napolnili največjo slovensko dvorano Stožice.