Prvi teden / Velika zmaga Evropejk, drugič

V odboru za pravice žensk in enakost spolov so že prejšnji mesec potrdili resolucijo My Voice, My Choice (Moj glas, moja izbira), kar je bil prvi od številnih korakov na poti do sprejetja predloga Inštituta 8. marec, s katerim ta s podporniki Evropsko unijo poziva, naj zagotovi finančni mehanizem, ki bo vsem Evropejkam omogočil opravljanje varnega in dostopnega splava. Vendar so poslanci in poslanke tega odbora morali o resoluciji še enkrat odločati v ponedeljek. Razlog za to naj bi bil postopkovni zaplet. A je osmomarčevkam še enkrat uspelo – njihovemu predlogu je odbor uspelo prepričati še v drugo. Tako kot novembra je prejel 26 glasov za in 12 proti.

Postopkovni zaplet? Ja, sliši se suhoparno in v resnici tudi je. Na kratko, odbor je o resoluciji odločil, a je to storil v skladu s postopkom, ki vključuje ustno vprašanje komisiji. Šele nato je sledilo zaslišanje o pobudi pred omenjenim odborom in evropsko komisarko za enakost Hadjo Lahbib. Predlog pa bi moral biti obravnavan v skladu s postopkom, predvidenim za sprejemanje stališča o evropskih državljanskih pobudah. Po njem mora najprej potekati zaslišanje oziroma predstavitev pobude v odboru in nato glasovanje, preden lahko pobudo obravnava še evropski parlament na plenarnem zasedanju, ki se lahko sklene z glasovanjem o resoluciji.

Tokratno glasovanje sicer ni minilo brez incidenta. Zanj je poskrbela španska evropska poslanka Margarita de la Pisa Carrión iz skrajno desne politične skupine Patrioti, ki pobudi že ves čas glasno nasprotuje, češ da je del »globalistične agende«, ki jo financirata George Soros in Bill Gates. Večkrat je protestirala, da odbor o pobudi ne bi smel odločati, a so jo drugi člani in članice preglasovali.

Za pobudo je glasovala tudi večina prisotnih poslancev konservativne Evropske ljudske stranke, kar osem od desetih, razen slovaške poslanke Miriam Lexmann in slovenskega Mateja Tonina, ki je na glasovanju nadomeščal Italijanko Giusi Princi. Ta je sicer na prvem glasovanju pobudo podprla.

A prava zgodba se je dogajala pred glasovanjem. V Inštitutu 8. marec so bili v skrbeh, kako bo potekalo glasovanje, sklicano za ponedeljek, torej na dan, ko precejšen del evropskih poslancev šele prihaja na delo. Toda solidarnost tistih poslancev in poslank, ki se zavzemajo za sprejetje predloga, je bila neverjetna. Poslanci iz vrst socialnih demokratov, liberalcev, zelenih in levice so pošiljali sporočila, da prihajajo – osmomarčevke so tako na železniški postaji v Bruslju srečale francosko poslanko Manon Aubry, fotografijo, da prihaja, je poslala tudi švedska poslanka Abir Al-Sahlani iz skupine Renew, ki je pripravila predlog resolucije in je ena največjih zaveznic pobude v evropskem parlamentu.

Zaplet je bil torej rešen, pobuda pa lahko nadaljuje predvideno pot. Prihodnji teden bo o njej odločalo 720 poslank in poslancev na plenarnem zasedanju v Strasbourgu. A zadnjo in najpomembnejšo besedo bo imela evropska komisija; ta se bo na pobudo odzvala marca prihodnje leto.