Teden / Začel se je dezinformacijski napad na Slovenijo

Na tisoče in tisoče slovenskih uporabnikov družbenih omrežij se zadnje mesece odziva na najrazličnejše srce parajoče zgodbe, kot je recimo izmišljena zgodba mlade zdravnice, ki naj bi ji bili tik pred diplomo umrli starši. Pa slika zdravnice, ki na rojstni dan izmučena in zlomljena sedi na hodniku bolnišnice. Pa izmišljena zgodba mlade družine, v kateri se je rodil otrok s hudo boleznijo. Potem so tu zgodbe hvaležnosti, namenjene mamam in babicam, slike simpatičnih muc in kokoši – vse ustvarjene z umetno inteligenco.

Objave, katerih vir so računalniki iz jugovzhodne Azije in Afrike in na katere se je doslej z všečki, komentarji in delitvami odzvalo že ogromno slovenskih uporabnikov, na prvi pogled nimajo smisla. Gre pa v teh primerih za že preizkušen način delovanja organiziranih skupin, ki poskušajo v naslednjem koraku vplivati na javno mnenje v neki državi, najpogosteje tik pred volitvami.

Takšno delovanje ima celo že ime, imenuje se »vietnamska tovarna vab za klike«, scenarij pa je pogosto pričakovan. Ko je zbranih dovolj všečkov in delitev, zaradi česar algoritmi na družabnih omrežjih takšne strani še razširijo, vsebino objav zamenja politična propaganda, ki sicer sama po sebi ne bi imela tolikšnega dosega in ne bi pridobila toliko sledilcev.

Očitno je, da so takšno delovanje pred prihajajočimi slovenskimi parlamentarnimi volitvami zaznale pristojne slovenske službe. Predsednik vlade Robert Golob se je na pogovornem večeru z evropsko poslanko Marto Kos zavzel za odpravo volilnega molka, pri čemer je omenil portale iz Vietnama, ki za zdaj objavljajo novice iz slovenskega športa.

»To je način, kako na portal pritegneš zainteresirano javnost, ki noče nič slišati o politiki. Potem pa ti portali obrnejo zgodbo, ko se približajo volitve,« je dejal. Prepričan je, da bodo v času pred državnozborskimi volitvami te sporne metode uporabljali tudi domači populisti. »Če boste kdaj videli, da največji opozicijski voditelj, ki si želi priti na oblast [Janez Janša, op. p.], slučajno na Twitterju tvita novice iz Vietnama, boste lahko razumeli, o čem govorim,« je dejal.

Slovenija sicer še vedno nima jasne strategije boja proti dezinformacijam. Za spremljanje groženj iz tujine sta za zdaj pristojna slovenska obveščevalna služba Sova in ministrstvo za obrambo, ki po naših informacijah z nabavljeno programsko opremo tudi sledi objavam v družbenih medijih in poskuša identificirati morebitne viralne grožnje. Od tam so odgovorili, da se ministrstvo »zaveda delovanja tujih akterjev na ozemlju Republike Slovenije, spremlja njihovo delo v okviru pristojnosti ministrstva in ukrepa v primerih, ki spadajo v pristojnosti ministrstva za obrambo«.

Za pojave dezinformacij na družbenih omrežjih pa naj bi bili pristojni na vsakem ministrstvu posebej, glede na pristojnosti.

A za zdaj se posamezna ministrstva zgolj tu in tam, ko je to res potrebno, odzovejo na lažne informacije, številne druge države pa so pri tem veliko bolj proaktivne. Imajo agencije ali druge institucije, ki poskušajo že vnaprej razkrivati dezinformacijske kampanje z največjim dosegom. V Sloveniji tega še ni.

Iz urada vlade za komuniciranje odgovarjajo, da so sicer že ustanovili delovno skupino, pristojno za boj proti dezinformacijam: »Ena glavnih nalog delovne skupine je priprava predloga modela za boj proti dezinformacijam na državni ravni. Dokončen predlog modela še ni usklajen,« odgovarjajo.

Se pa tudi že pripravljajo na gašenje požara tik pred zdajci. Za preprečevanje širjenja dezinformacij na družbenih omrežjih je dober mesec pred volitvami predvideno srečanje Agencije za komunikacijska omrežja in storitve RS (Akos) in predstavnikov velikih platform. »Namen sestanka je predvsem vzpostavitev kontaktov za eskalacijo ob morebitnem pojavu dezinformacij na teh platformah,« odgovarjajo iz vlade.