Teden / Han s skrajno desnico

V Bruslju so v torek dosegli končni politični dogovor o sprejetju zakonodajnega svežnja omnibus 1, ki z utemeljitvijo »povečanja konkurenčnosti gospodarstva EU« razkraja okoljske in delavske standarde, uzakonjene v prejšnjem mandatu evropskega parlamenta. Od podjetij so ti standardi zahtevali obvladovanje tveganj v dobavnih verigah in žrtvam izkoriščevalskega ravnanja omogočali dostop do sodišč v EU.

Tak epilog je bil mogoč, ker je največja politična skupina v evropskem parlamentu, desnosredinska in korporacijam naklonjena Evropska ljudska stranka (EPP) Ursule von der Leyen, po izgubi glasov tradicionalnih zaveznikov novembra sklenila pakt s skrajno desnico. Za omnibus 1 je pridobila potrebne glasove poslancev skupin Evropskih konservativcev in reformistov (ECR), Domoljubov za Evropo (PfE) in skupine Evropa suverenih narodov (ESN), katere članica je nemška skrajna AfD.

S tako potezo sta evropska komisija in njena predsednica prekršili neuradni politični tabu, ki velja v Bruslju, tako imenovani cordon sanitaire, so v ponedeljek, dan pred doseženim dogovorom, opozorili v Levici. Neuspešno so pristojno ministrstvo za gospodarstvo Matjaža Hana pozvali, naj v sklepni fazi odločanja, tako imenovanem trialogu med komisijo, evropskim parlamentom in Svetom EU, kot zastopnik Slovenije ne podpre škodljivega svežnja – opozorili so ga celo, da je novembra proti omnibusu 1 glasoval tudi »njegov« evropski tabor S & D in celo »njegov« evropski poslanec Matjaž Nemec.

Že na začetku decembra je javni poziv vladi in ministru Hanu proti omnibusu 1 poslalo več nevladnih organizacij, sindikatov in institucij, podobni pozivi so se vrstili po vsej EU. Nevladne organizacije so našle več dokazov, da je omnibus 1 nastal po intenzivnih pritiskih lobijev predvsem naftne industrije in nekaterih držav zunaj EU, tudi ameriške in katarske vlade. Čeprav ga podporniki prikazujejo kot razbremenitev podjetij v EU, bo multinacionalkam zagotovil status quo in bodo lahko brez posledic vztrajale pri spornem ravnanju – od kršitev delavskih pravic v tekstilni industriji in proizvodnji elektronike do otroškega dela pri nabiranju kakava in pridobivanju kobalta.

Z ministrstva Matjaža Hana so na vprašanje, zakaj podpirajo omnibus 1, poslali dolg odgovor, v katerem »kot ministrstvo, pristojno za gospodarstvo,« učbeniško nizajo utemeljitve predsednice komisije: s poenostavitvami v omnibusu 1 se želi povečati konkurenčnost podjetij v EU, tudi slovenskih, »olajšale [ jim bodo] trajnostno preobrazbo«. Poudarjajo še, da ministrstvo zgolj upošteva stališče vlade. Kaj pa o vsem, tudi o Hanovi drži, misli »njegov« evropski poslanec Nemec? Iz njegove pisarne so odgovorili, da mnenje o omnibusu 1 »ne more biti stališče enega ministrstva, temveč vlade,« ter opozorili, da se je besedilo do zadnjega spreminjalo, da so se obveznosti podjetij še dodatno zrahljale, »zato bi morale tudi države članice, ki so soglašale s prvotnim predlogom evropske komisije, imeti priložnost pripraviti novo stališče o končnem besedilu«. A to se seveda (še) ni zgodilo.