Teden / Kljub grožnjam še niso odnehali

Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja je 23. novembra padel na zakonodajnem referendumu. Kampanjo je še posebej zaznamovala retorika nasprotnikov zakona, ki so podpihovali strah, predlagatelje zakona pa so nekateri enačili z nacisti, ki so z evtanazijo poskušali iz nemške populacije odstraniti nezaželene skupine. Osrednja oseba gibanja Aleš Primc je na soočenju na TV Slovenija dejal: »Dragi ljudje, ne nasedajte sladkim besedam, ki jih izreka zastrupitveni lobi. Prav take besede je izrekal Adolf Hitler in nacisti, ko so uvajali evtanazijo v nacistični Nemčiji.«

Taka razprava ima posledice. Posledice, ki jih čutimo še zdaj, čeprav je referendum že minil.

Uporabnik omrežja Facebook je tako pobudnika zakona Andreja Pleterskega primerjal z nacistom Josefom Mengelejem, ki je bil znan po tem, da je na internirancih v Auschwitzu izvajal nehumane medicinske poskuse. »Ustavili so Mengeleja, ustavili bodo tudi Pleterskega. Zgodovina nas uči, da se taki posegi politike v človekove pravice nikoli ne končajo dobro … Ta primerjava je v opomin in opozorilo, kam lahko pripelje tako početje oblasti,« je zagrozil Pleterskemu.

To se dogaja tudi zato, ker člani društva Srebrna nit, iz katerega je prišla pobuda za zakon, še niso odnehali. Menijo, da ni zakonito, da so bile v kampanjo dejavno vključene katoliška cerkev in zdravniške organizacije, ki niso bile prijavljene kot organizatorke kampanje, pa tudi, da so nasprotniki zakona med kampanjo izrekli kopico laži. Zato je nekdanji politik Bogdan Biščak državni volilni komisiji poslal zahtevo po razveljavitvi referenduma iz teh dveh razlogov. Ni bil edini, a njegovo zahtevo je komisija obravnavala, drugi ugovori so bili zaradi napak pri vložitvi zavrženi. V ponedeljek so iz volilne komisije sporočili, da zaradi spremembe zakona o referendumih (pred dobrim letom) niso več pristojni za nepravilnosti, ki se zgodijo med referendumsko kampanjo.

To pristojnost ima zdaj samo vrhovno sodišče. Biščak ima do 23. decembra čas, da vloži tožbo, kar namerava storiti. Razveljavitev referenduma sicer ne bi bila prva v slovenski zgodovini. To se je že zgodilo leta 2018, ko je Viliju Kovačiču uspelo doseči razveljavitev referenduma o drugem tiru in je bil ta nato ponovljen. Volilna komisija je ob zavrnitvi Biščakove pritožbe tudi potrdila uradni izid referenduma. Ob tej priložnosti je Aleš Primc dejal, da je »zmaga bolnikov, invalidov in upokojencev na referendumu čista kot solza«.

Kaj pa poreče Andrej Pleterski na napade nanj v javnosti? »Glavna strategija nasprotnikov zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja pri referendumu je bila zastraševanje. Ta ni bila uspešna samo pri izidu, iz nje zdaj že poganjajo sadovi sovraštva.« To, da ga primerjajo z nacističnim zdravnikom Mengelejem, označuje za »primer besednega nasilja in verjamem, da za nasprotnike zakona to ni del civilizacije, ki si jo želijo. Slika ne govori o meni – govori o tem, kam nas lahko pripeljeta sovraštvo in popolna odsotnost odgovornosti v javnem prostoru.« Pleterski kljub vsemu napoveduje, da se bo za uveljavitev zakona, ki ga je pomagal pripraviti, boril do konca.