Teden / Nepremičninska kriza

Na Nizozemskem bodo prihodnje leto začeli izplačevati denarni dodatek za omilitev težav zaradi rasti najemnin. Država bo najemnikom, ki na mesec plačujejo več kot 900 evrov najemnine, izplačala pomoč. Tudi v Sloveniji doživljamo nepremičninsko krizo. V zadnjih 15 letih je cena nepremičnin zrasla za 72 odstotkov, najemnine so se zvišale za 69 odstotkov. Slovenska vlada je sicer neuspešno poskusila izpeljati nepremičninsko davčno reformo. Kakšne pa so dobre rešitve za spoprijemanje z visokimi cenami nepremičnin v Evropski uniji in kako se je tega lotila naša vlada?

V Franciji je zviševanje najemnin prepovedano, razen v izjemnih primerih, če je bilo stanovanje neuporabljeno več kot 18 mesecev. Vendar ta pravila veljajo le za velika mesta, kot sta Pariz in Lille. V Nemčiji vlada lahko za pet let zamrzne najemnine, če presodi, da se obeta stanovanjska kriza. Zamrznitev dejansko pomeni, da najemnina ne sme biti višja od 9,8 evra za kvadratni meter. Druge države, na primer Španija in Italija, so se teh težav lotile z mehkejšimi ukrepi. V Španiji ni omejitev ali zamrznitev najemnin, toda zviševanje ne sme preseči zviševanja cen življenjskih potrebščin. Ustrezne indekse pripravlja španska vlada. V Italiji je najemnina stvar dogovora med najemodajalcem in najemnikom, vendar morajo najemniške pogodbe veljati vsaj štiri leta. V teh letih je zviševanje najemnine omejeno.

V Sloveniji je vlada poskusila uvesti davek na nepremičnine, vendar se je ustavila. Premier Robert Golob je v intervjuju za Večer povedal, da si je premislila iz strahu, da bi prizadela ranljive skupine, katerih nepremičnina je njihovo edino premoženje, in zaradi pomanjkanja evidenc. Edini register najemnih stanovanj, ki obstaja v Sloveniji, je register javnih najemnih stanovanj, ki ga vodi direktorat za stanovanja. Teh stanovanj je približno 30 tisoč. »Registra, v katerem bi bila zajeta stanovanja, ki se oddajajo na zasebnem trgu, ni,« odgovarja Uroš Badovinac iz direktorata za stanovanja.

Geodetska uprava zbira podatek o najemnih poslih v evidenci trga nepremičnin. Eden glavnih virov podatkov so podatki finančne uprave o dohodkih od oddajanja stanovanj v najem. Podatke finančna uprava pošlje enkrat na leto, do 30. junija za preteklo leto. Torej niso sveži in se nekatere najemniške pogodbe že iztečejo, preden se podatki evidentirajo. Zaradi tega je težko preiskovati, ali najemnine, navedene v pogodbah, odražajo dejanske najemnine, ki jih najemniki plačujejo. Zato je bila predlagana tudi dopolnitev zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin. Po novem zakonu bi moral najemodajalec v 15 dneh poročati o sklenitvi najemniške pogodbe. Tako bi pristojni organi imeli boljši pregled nad najemniškim trgom v državi. Predlog zakona je bil sicer konec novembra poslan v obravnavo v vlado, da bi dokončno začel veljati, pa ga mora seveda sprejeti parlament.

A vprašati se je treba nekaj drugega. Je register res prvi pogoj za urejanje razmer na trgu najemnih stanovanj?