Teden / Koliko »slovenskih« tujih delavcev dela v Sloveniji in koliko v tujini

V Sloveniji je iz leta v leto več tujih delavcev iz tretjih držav, predvsem iz držav nekdanje Jugoslavije in po novem tudi iz jugovzhodne Azije. Vsako leto slišimo nov rekordni podatek, lani jih je bilo okroglih 150 tisoč. A številni od njih ne opravljajo dela v Sloveniji, pač pa so napoteni na delo v tujino, predvsem v Nemčijo in Avstrijo. Koliko od teh delavcev dejansko dela pri nas in koliko v tujini? Tretjina? Polovica?

Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve pojasnjujejo, da točnih podatkov o tem ni, saj »država ni vzpostavila evidence napotenih delavcev iz Republike Slovenije«. Marsikaj o tem je mogoče sklepati iz števila izdanih obrazcev A1, ki jih ob napotitvi za potrebe zavarovanja izdaja Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. A eno takšno potrdilo lahko pomeni, da je bil delavec enkrat napoten na delo v tujini in ga je opravljal več let, lahko pa je bil posamezni delavec v enem letu večkrat napoten na delo v tujino. 

Ti podatki kažejo, da število napotitev raste vsaj tako hitro, če ne hitreje, kot raste število tujih delavcev iz tretjih držav. Vzemimo za primer največjo skupino tujih delavcev, državljane BiH. Leta 2018 je bilo državljanom BiH odobrenih 39 tisoč napotitev, potem vsako leto več in predlani več kot dvakrat več, skupno 84 tisoč. Še zanimivejši postanejo podatki, če vemo, da je bilo vsega skupaj predlani v Sloveniji 71 tisoč bosanskih delavcev, torej precej manj kot napotitev teh delavcev v tujino.

Na ministrstvu so v zadnjih letih pripravili (in uzakonili) nekaj zakonodajnih sprememb, ki bi napotovanje »slovenskih« tujih delavcev v tujino nekoliko otežilo. Po novem je recimo onemogočeno najočitnejšim slamnatim podjetjem oziroma podjetjem nabiralnikom in podjetjem, ki očitno kršijo osnovne delavske pravice. Spremenila so se tudi pravila za plačevanje prispevkov. Ti se ne plačujejo več zgolj od bruto plače, ki bi jo za opravljeno delo napoteni delavec dobil v Sloveniji, ampak od bruto plače, ki jo dejansko prejema, recimo v Nemčiji.

Čeprav se izdajanje dovoljenj za delo v Sloveniji tujim delavcem, ki potem tega dela ne opravljajo v naši državi, zdi sporno, ta možnost spada k pravici do svobodne izbire zaposlitve, ki jo imajo vsi delavci v Sloveniji, domači in tuji. To delo bi v tujini kot napoteni delavci lahko opravljali tudi državljani Slovenije, a so ti nemobilni in se redkeje odločajo za daljše napotitve v bolj oddaljene države. Redko se odločajo za delo v transportu, saj to neposredno pomeni, da so več časa zdoma, redko tudi za delo v gradbeništvu. Slovenski delodajalci se v teh primerih ozirajo za tujimi delavci iz tretjih držav, zato jih je tudi veliko napotenih v druge države članice EU.

Vsekakor pa vsi ti delavci še vedno veljajo za slovenske, saj se, kot zapisano, prispevki od njihovega dela v tujini plačujejo v slovenski sistem.