Teden / 8 dni

Do (brezveznega) konca

Vojna med predsednico Natašo Pirc Musar in premierom Robertom Golobom bo, kot kaže, trajala do volitev. Po kandidatih za guvernerja Banke Slovenije in varuha človekovih pravic se zdaj kopja lomijo na hrbtih novih veleposlanikov. Vlada je potrdila listo kandidatov za veleposlaniška mesta, kljub temu da je predsednica že podvomila o imenovanjih za štiri kandidate: veleposlanika v Washingtonu Iztoka Mirošiča, ki naj bi se preselil v Rim, ministra za kohezijo Aleksandra Jevška, ki naj bi odšel v Sarajevo, Ksenije Škrilec, ki se poteguje za veleposlaniško mesto v Zagrebu, in kandidatke za vodenje stalnega predstavništva pri OECD v Parizu Ivane Nedižavec Korade. Kot se v takšnih primerih očitno spodobi, predsednica in premier drug drugemu očitata nespodobno ravnanje. Golob je dejal, da politika ne bi smela soditi o strokovnosti kandidatov, Pirc Musarjevi pa še očital, da nima nobenih ustavnih pooblastil, s katerimi bi vladi lahko odrejala, o čem sme ali ne sme odločati. Iz njenega kabineta pa so odgovorili, da pri imenovanju veleposlanikov »ne morejo in ne smejo biti prevladujoč dejavnik politične povezave in osebne želje«. A lahko pogledamo tudi z druge strani – mar ni predsednica sama spet izigrala nekaj ljudi, tokrat veleposlaniških kandidatov, tako kot pred tem že množico kandidatov za guvernerja, varuha človekovih pravic in celo funkcijo ustavnega sodnika, samo zato, ker lahko?

Status quo

Vlada več kot en mesec po odstopu generalne direktorice uprave za varno hrano Vide Znoj, ki je prevzela objektivno odgovornost za kibernetski incident, zaradi katerega je bil omogočen dostop do občutljivih osebnih podatkov skoraj 900.000 fizičnih oseb, še vedno ni razrešila. Vlada je imela vmes sedem rednih in štirinajst dopisnih sej. Vida Znoj bi sicer lahko bila odstavljena s položaja že leta 2023 zaradi afere pomanjkljivega obveščanja potrošnikov o breskvah in slivah, ki so vsebovale prepovedani insekticid klorpirifos, vendar ji je politika tudi takrat pogledala skozi prste.

Vseved

Inštitut Danes je nov dan je skupaj z 71 strokovnjaki in organizacijami z različnih področij na premiera Goloba naslovil odprto pismo, v katerem ga pozivajo, naj prekliče javno naročilo za nacionalno platformo za generativno umetno inteligenco. Med drugim opozarjajo, da nakup licenc tujih korporacij spodkopava digitalno suverenost Slovenije in ogroža varnost. Kritiki javnega naročila so ob tem še opozorili: »Zakaj država sredstev ne usmerja v razvoj javne odprtokodne slovenske generativne umetne inteligence, namesto da povečuje odvisnost od komercialnih ponudnikov, katerih odločitve narekujejo ozki finančni in geopolitični interesi?« Podpisniki od premiera zahtevajo, naj znova premisli o nameri nakupa in omejena javna sredstva raje vloži v razvoj avtonomne, odprte, varne in trajnostne umetne inteligence. Premier jim je odgovoril, da »ti, ki pozivajo, mogoče ne poznajo najbolje namena platforme«, ta pa naj bi bil »varen dostop in skladiščenje naših podatkov. Glavni namen nacionalne platforme pa je, da se ta dostop zameji in da podatkov ne morejo upravljati multinacionalke, ampak samo uporabnik sam.« A podpisniki očitajo Golobu prav odsotnost posvetovanja s strokovno in splošno javnostjo. Široka razprava pred oblikovanjem javnega naročila bi po njihovih navedbah lahko razkrila številne pomisleke glede varnosti uporabnikov in osebnih podatkov, na kar je opozorila tudi informacijska pooblaščenka Jelena Virant Burnik. Že samo neskladje v mnenjih nakazuje na potrebo po javni razpravi.

Sovraštvo

Ljubljansko okrajno sodišče je Normo Brščič, nekdanjo voditeljico oddaje Faktor na televiziji TV3, oprostilo obtožbe javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti, ker je v omenjeni pogovorni oddaji leta 2021 izrekla naslednje: »Ne smemo se pogovarjati, zakaj je Afrika celina brezupa. Mogoče zato, ker so črnci leni in neumni in si ne znajo narediti držav tako, da bi funkcionirale.« Vau. Sodišče je razsodilo, da iz obtoženkinih izjav »izhaja določena mera nestrpnosti, ki je bila izražena tudi na neprimeren način«, vendar pa da gre kljub vsemu »le za mnenje, s katerim ni podpihovala sovraštva, nasilja ali nestrpnosti«. Da, imamo problem s sodišči. In sodniki in sodnicami.

Naj padajo kot domine

Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik je vložil prvo tožbo proti avtobusnim prevoznikom, in sicer v imenu osebe z invalidnostjo, ki uporablja električni invalidski voziček. Iz kraja, kjer živi, se je želela z avtobusom pripeljati v večji kraj na fizioterapijo. Ko se je želela vkrcati na avtobus, pa se je izkazalo, da ni prilagojen za prevoz ljudi z gibalno oviranostjo. Avtobusno podjetje ji tudi ni zagotovilo nadomestnega prevoza, kot je predvideno po zakonu o izenačevanju možnosti invalidov. Medkrajevni promet za invalide ostaja nedostopen, čeprav je zakonski rok za prilagoditev potekel že leta 2020.