Kultura / Projekt, ki povezuje prostor nekdanje Jugoslavije

V drugi polovici decembra bo slovensko premiero doživela Mandragora, najnovejša plesno-glasbena uprizoritev priznane hrvaške koreografinje Petre Hrašćanec, ki v svojih delih presega meje žanrov ter ustvarja prostor, kjer se telo, glasba in ritualno dogajanje prepletajo v nove izvedbene oblike.

Predstavo nosi močna ritualna logika

Predstava bo najprej premierno uprizorjena v Zagrebu, 12. in 13. decembra, slovenska premiera pa sledi 17. decembra v Španskih borcih v Ljubljani, z dvema dodatnima ponovitvama 18. in 19. decembra. Mandragora se umešča v prostor med plesom in koncertom – dva formata, ki ju Petra Hrašćanec subtilno zliva. Predstavo nosi močna ritualna logika, ki izhaja iz arhetipskih in instinktivnih impulzov skupnosti.

»Po koreografski delavnici, ki jo je v Ljubljani organizirala Magdalena Reiter, se je v meni prebudila želja, da ustvarim projekt v sodelovanju s slovenskimi umetniki. Razmišljajoč o svojih trenutnih interesih sem začela zamišljati projekt, ki bi na nek način povezal kulturni prostor držav nekdanje Jugoslavije in raziskoval uporabo glasu ter ritma na odru, v živi izvedbi. Ker že dolgo sodelujem s sodobno glasbeno sceno (Nenad in Alen Sinkauz, Hahn Rowe, Porto Morto, Gordan Tudor) in ker moje delo niha med plesom in gledališčem (sodelovanja s Sašem Božićem, Simone Aughterlony in Ksenijo Zec), sem želela oziroma poskušam povezati svoje trenutne fascinacije in misli v predstavo z naslovom Mandragora,« pravi Petra Hrašćanec.

»Po koreografski delavnici, ki jo je v Ljubljani organizirala Magdalena Reiter, se je v meni prebudila želja, da ustvarim projekt v sodelovanju s slovenskimi umetniki. Razmišljajoč o svojih trenutnih interesih sem začela zamišljati projekt, ki bi na nek način povezal kulturni prostor držav nekdanje Jugoslavije in raziskoval uporabo glasu ter ritma na odru, v živi izvedbi.«

Na odru nastopa mednarodna zasedba štirih plesalk in dveh tolkalistov, ki v živo gradijo zvočno-telesno strukturo predstave. Njihovo ustvarjanje temelji na odzivnosti, improvizaciji in skupinskem ritmu, kjer se prehajanja med glasbo in gibom dogajajo organsko in nepredvidljivo. Delo izhaja iz izčrpanosti sodobne družbe, oblikovane z neoliberalnimi in nacionalističnimi sistemi, ki temeljijo na konfliktu in izkoriščanju. V tem razpadajočem prostoru se Mandragora pojavi kot obred združevanja, prostor zdravljenja in novega oblikovanja skupnosti.

Kdo je Petra Hrašćanec?

Naslov predstave izhaja iz mitske rastline mandragore, ki že stoletja buri domišljijo. O njej krožijo zgodbe o zdravilni moči, nevarnosti in transformaciji. V uprizoritvenem kontekstu postane metafora glasu, telesa in skupinskega impulza, ki prebuja in preobraža. Projekt je nastal kot hrvaško-slovenska koprodukcija, v dialogu umetnikov, ki združujejo sodobni ples, živo glasbo, dramaturgijo in performans. Sodelovanje se opira na skupne kulturne korenine in ustvarjalne prakse širše regije.

Petra Hrašćanec je ena najvplivnejših koreografinj sodobnega plesa na Hrvaškem. Je ustanoviteljica in umetniška vodja organizacije 21:21 ter izredna profesorica sodobnega plesa na Akademiji dramskih umetnosti v Zagrebu. Njena dela so gostovala na vrhunskih mednarodnih festivalih in prizoriščih, med drugim ImPulsTanz na Dunaju, Rencontres chorégraphiques v Parizu, UOVO v Milano, Théâtre de la Bastille v Parizu. Med letoma 2009 in 2020 je vodila festival Monoplay v Zadru.