V središču / Tona odpadkov za 180 evrov
Kdo je imel interes, da razpis za prevzem gorljivih odpadkov ne uspe?
Monika Weiss
MLADINA, št. 50, 12. 12. 2025

Odpadna embalaža na Barju
© Borut Krajnc
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je oktobra objavilo, da išče izvajalce, ki bi naslednja štiri leta poskrbeli za gorljive odpadke iz skupno sedmih komunalnih podjetij po Sloveniji, tudi ljubljanske VO-KA Snage. Na razpis je prišlo šest ponudb, a pred dnevi je ministrstvo sporočilo, da bo vse ponudnike zavrnilo, ker zahtevajo previsoke cene. Tak epilog so poznavalci napovedovali že oktobra ob objavi razpisa, in špekulirali, ali ne gre le za manever dokazovanja, da moramo graditi lastne sežigalnice, tudi v neprevetreni kotlinski Ljubljani.
Monika Weiss
MLADINA, št. 50, 12. 12. 2025

Odpadna embalaža na Barju
© Borut Krajnc
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je oktobra objavilo, da išče izvajalce, ki bi naslednja štiri leta poskrbeli za gorljive odpadke iz skupno sedmih komunalnih podjetij po Sloveniji, tudi ljubljanske VO-KA Snage. Na razpis je prišlo šest ponudb, a pred dnevi je ministrstvo sporočilo, da bo vse ponudnike zavrnilo, ker zahtevajo previsoke cene. Tak epilog so poznavalci napovedovali že oktobra ob objavi razpisa, in špekulirali, ali ne gre le za manever dokazovanja, da moramo graditi lastne sežigalnice, tudi v neprevetreni kotlinski Ljubljani.
V zvezi s sežigalnicami odpadkov je ministrstvo objavilo dva razpisa. Že avgusta je objavilo razpis, s katerim bo podelilo tri 30-letne koncesije za sežig komunalnih odpadkov. Čeprav se razpis izteče šele 9. februarja 2026, je že znano – in to javno povedo tudi visoki funkcionarji ministrstva, tako kot je nedavno zdravnikom toksikologom Tanja Bolte (SD) –, da so koncesije namenjene Mariboru in Ljubljani, katerih župana bi gradila sežigalnice, ter Celju, kjer ta že stoji. Na ministrstvu naj bi mnogi imeli velike zadržke, da se koncesije delijo »dogovorno« in da so rezultati razpisa znani vnaprej. Nemogoče je namreč spregledati, da je gradnja sežigalnice v Ljubljani ključna točka koalicijskega sporazuma, ki sta ga na ravni mesta decembra 2022 sklenili vladna stranka Gibanje Svoboda in lista župana Zorana Jankovića. Ravno zaradi omenjenih pomislekov znotraj ministrstva naj bi bil zaključek razpisa pomaknjen v negotov predvolilni februar prihodnje leto.
Vendar ker novih sežigalnic še več let ne bo – tudi če bodo koncesije podeljene, bosta gradnja in pridobivanje dovoljenj vzela svoj čas –, je ministrstvo oktobra pripravilo nov razpis na pobudo sedmih komunalnih podjetij iz cele države, ki zbirajo gorljive odpadke. Med njimi daleč največ zbere ljubljanska VO-KA Snaga, recimo leta 2026 naj bi »prispevala« 60.000 ton ostankov mešanice gorljivih odpadkov od skupnih 118.000 ton. Z oktobra objavljenim razpisom naj bi dobili ponudnike, ki bi naslednja štiri leta, od 2026 do konca 2029, prevzemali te gorljive odpadke in poskrbeli za njihov sežig, predvidoma v tujini. S tem bi stabilizirali upravljanje gorljivih odpadkov. Na razpis je prišlo kar šest ponudb interesentov, štiri za prevzem ostankov mešanice materialov iz mehanske obdelave odpadkov (Surovina, soboški Saubermacher, Dinos, OE-Eko) in dve za prevzem pregnitega blata iz obdelave komunalnih odpadkov (Surovina, krški Kostak). Za tono prevzetih ostankov mešanih komunalnih odpadkov so zahtevali od 206 do 307 evrov, razpis kot gornjo mejo pa je najprej določal 150 evrov, a je prvotni ceni sledilo povišanje na 180 evrov na tono.
Zakaj bodo vseh šest ponudnikov, zainteresiranih za prevzem gorljivih odpadkov, zavrnili, namesto da bi se z njimi pogajali o ceni? Je šlo zgolj za manever?
Da je taka meja prenizka, so že oktobra opozarjali poznavalci in dodajali, da komunalne družbe že zdaj za te storitve na trgu plačujejo okrog 220 evrov na tono. Na ministrstvu so to potrdili: »S cenami na MOPE nismo neposredno seznanjeni. Kot pa omenjate, se govori za ceno od 220 evrov na tono.« Zakaj so potem maksimalno ceno postavili bistveno niže, celo pri 150 evrih za tono? Ker razpis izvajalcem zagotavlja večje in za več let predvidljive količine odpadkov, odgovarjajo. A se ni izšlo: »Vse ponudbe so nedopustne, saj presegajo višino sredstev na tono, zagotovljeno s strani naročnikov.«
Zakaj ne bodo zdaj začeli cenovnih pogajanj s šestimi ponudniki in poskušali doseči kompromisne cene, ni jasno. Bo pa zagotovo kmalu jasno, ali bo ta neuspeli razpis uporabljen kot argument, zakaj je tako nujno zgraditi sežigalnico v Ljubljani, kljub neprimernosti lokacije.
Statistični urad je sicer ta teden objavil, da je bilo v tretjem četrtletju v Sloveniji skupno zbranih nekaj več kot 2,4 milijona ton odpadkov, kar je skoraj 30 odstotkov manj kot v istem obdobju lani. Ta upad je predvsem posledica manjših količin odpadkov za zasipavanje (upadli so z 1,8 na 1,2 milijona ton), ki so porasli po poplavah 2023. Hkrati je medletno 15 odstotkov zrasla količina odpadkov za recikliranje (na 676.000 ton), količina odpadkov za sežig za energetske namene pa se je medletno zmanjšala za 15 odstotkov, na 32.730 ton.