Igra prestolov / Predsednica kaže s prstom na vlado 

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je že kot kandidatka za predsednico zagotavljala, da bo morda svojo najbolj oprijemljivo pristojnost – izbor, predlaganja in tudi imenovanja različnih najvišjih funkcionarjev – opravljala bolje kot njen predhodnik Borut Pahor. Oktobra 2022 je spregovorila za Mladino in povedala, da »prakse, ki se je izoblikovala v zadnjih letih, da predsednik države parlamentu v izvolitev predlaga najbolj izvoljive kandidate za ustavnega sodnika, ne pa najbolj strokovnih, ne podpiram«.

Ko je pred dnevi predstavila svoj izbor petih kandidatk in kandidatov za tri prosta mesta na ustavnem sodišču, se je marsikdo upravičeno vprašal, kdo so ti ljudje. To pravzaprav velja za vse tri izpostavljene ženske kandidatke – za področje davkov specializirano odvetnico Tamaro Kek, profesorico delovnega prava na Fakulteti za socialno delo dr. Barbaro Kresal in vrhovno sodnico Tatjano Steinman. Nobene izmed njih širša javnost ne pozna, tudi v strokovnih krogih ne obstajajo kot vidne pravnice. A pri obeh predlaganih moških kandidatih so zadeve še bolj skrb zbujajoče. V obeh primerih gre namreč za javnosti poznana kandidata – profesorja zasebne Evropske pravne fakultete dr. Marka Novaka in direktorja Krajinskega parka Strunjan Marka Starmana, oba sta namreč politična kandidata, ki sta prej kot po svoji strokovnosti znana po svoji politični naklonjenosti desnici, drugi je bil večkrat državni sekretar v Janševih vladah in del političnega establišmenta.

Morda predsednica ni vložila dovolj truda in zgolj zato ni izbrala najprimernejših izmed prijavljenih 16 kandidatov – čeprav bi se v primeru mnogih spet lahko vprašali, kdo so ti ljudje. Med neizbranimi kandidati sicer izstopa ime prvega tožilca, ki je dosegal uspehe na področju pregona gospodarskega kriminala, zdaj vrhovnega tožilca dr. Jožeta Kozine, pa na primer nekdanje predsednice sodniškega društva dr. Vesne Bergant Rakočevič. Predsednica je naredila še eno res nenavadno potezo. Izpostavila je omenjenih pet imen, preostalim kandidatom pa namignila, naj zaprosijo za osebno predstavitev v poslanskih skupinah in pridobijo morebitno podporo. Zakaj bi to naredili? In kakšno je sporočilo te predsedničine poteze?

Veliko besed o strokovnosti in politični modrosti v začetku mandata, zdaj pa smo spet tam, ko resni kandidati o kandidaturi raje ne razmišljajo, ker so običajno zgolj izigrani v političnih igricah.

Ni dvoma, da je zaradi načina izbire novih ustavnih sodnikov navdušenje med primernimi kadri za funkcijo ustavnega sodnika kopnelo že v času dveh mandatov prejšnjega predsednika republike Boruta Pahorja. A negativni trend se pod novo predsednico ni ustavil. K temu gotovo ni prispevalo merjenje moči med predsednico in premierom glede dosedanjih imenovanj na najvišje položaje, saj zaradi teh trenj na novega guvernerja Banke Slovenije in varuha človekovih pravic čakamo že skoraj leto dni. V prvem primeru je predsednica brez utemeljenega razloga nasprotovala kandidatki koalicije Saši Jazbec, v drugem ji ni uspelo najti kandidata ali kandidatke, ki bi dobil zahtevano dvotretjinsko podporo v državnem zboru – torej poleg koalicijske še podporo NSi ali SDS.

Morda predsednica eni svojih najpomembnejših, konkretnih pristojnosti doslej res ni namenila dovolj pozornosti. Ni namreč dovolj, da predsednica predlaga neko ime in doda, da gre za najbolj strokovnega kandidata in nasploh najboljšo izbiro. Njeni kandidati morajo tovrsten ugled uživati vsaj nekoliko tudi objektivno, recimo v strokovni, splošni in politični javnosti. In predsednica je svoje izbire na začetku mandata utemeljevala z mnenjem, ki ga je pripravila vsakokratna »strokovna komisija«, sestavljena iz njenih svetovalcev za različna področja. A jih ni poslušala, ni upoštevala prednostnih list, ki so jih komisije sestavljale, svoje svetovalce je vedno bolj izključevala iz teh procesov, to pa se je tudi poznalo pri kakovosti izbranih in tudi prijavljenih kandidatov na posamezni razpis.

Je morda tudi s tem povezano dejstvo, da so predsednico začeli svetovalci zapuščati? Svetovalka za zunanjo politiko Miriam Možgan se je vrnila na ministrstvo za zunanje in evropske zadeve že konec lanskega leta. V kratkem odhajata še svetovalka za podnebne politike in človekove pravice Eva Tomič ter svetovalka za družbene dejavnosti Biserka Marolt Meden. Kolikokrat smo to že videli?