Peticija / »Podpiši za zrak!«

Sopredsednika stranke Vesna Urša Zgojznik in Uroš Macerl ter generalni sekretar stranke Gregor Fras so danes predstavili pobudo »Podpiši za zrak!« s katero v stranki Vesna izpostavljajo in obljubljajo ukrepe za izboljšanje »enega najresnejših javnozdravstvenih izzivov v Sloveniji - onesnaženost zraka«. Uroš Macerl je med drugim izpostavil, da bodo naredili vse, da v Ljubljani, ki ima veliko težavo z onesnaženostjo zraka, »ne bo dimnika«, torej sežigalnice odpadkov, omenil je tudi referendum.

»Onesnažen zrak je eden največjih zdravstvenih tveganj v državi: povečuje obolevnost dihal, srčno-žilna tveganja, prezgodnje smrti in stroške zdravstva. V številnih slovenskih mestih redno presegamo priporočila Svetovne zdravstvene organizacije, v Ljubljani in Mariboru pa je onesnaženost pogosto trikrat višja od varnih mej,« opozarjajo v spletni peticiji in ljudi pozivajo k podpisu.

»Onesnažen zrak je eden največjih zdravstvenih tveganj v državi: povečuje obolevnost dihal, srčno-žilna tveganja, prezgodnje smrti in stroške zdravstva. V številnih slovenskih mestih redno presegamo priporočila Svetovne zdravstvene organizacije, v Ljubljani in Mariboru pa je onesnaženost pogosto trikrat višja od varnih mej.«

Ljubljana se je na zadnji lestvici Evropske agencije za okolje (EEA) , objavljene julija letos, uvrstila na alarmantno 709. mesto med skupno 761 mesti, Maribor pa je zasedel 589. mesto. Poročilo o kakovosti zraka za lani, ki ga je nedavno izdala Agencija za okolje, kaže, da je bila onesnaženost zraka s prašnimi delci PM 10 v letu 2024 nekoliko višja kot v preteklih letih, največje število dovoljenih preseganj dnevne mejne vrednosti pa je bilo zabeleženih na prometnem merilnem mestu Ljubljana Center.

Prezgodnje smrti zaradi osnesnaženega zraka

»Z zbiranjem podpisov želimo izraziti jasen glas javnosti, da je čisti zrak temeljni javni interes, ki ne sme biti žrtev nezadostnih politik in pomanjkljivega ukrepanja,« je dejala Urša Zgojznik. »Bolj bi nas moralo skrbeti število prezgodnjih smrti zaradi onesnaženega zraka, pa tudi stroški onesnaženega zraka, ki po raziskavah samo za Ljubljano znašajo 434 milijonov evrov letno.«

Med desetimi zahtevami oziroma ukrepi, ki jih bodo uresničili v Vesni, napovedujejo razširjen državni monitoring kakovosti zraka, uvedbo jasnih ukrepov tam, kjer onesnaženost vztrajno presega varne meje, ter podporo državi in občinam, da lahko učinkovito zmanjšajo izpostavljenost prebivalcev. Posebej so izpostavili nujnost podpore socialno šibkim gospodinjstvom, ki si ne morejo privoščiti novih peči in kakovostnih goriv.

»Bolj bi nas moralo skrbeti število prezgodnjih smrti zaradi onesnaženega zraka, pa tudi stroški onesnaženega zraka, ki po raziskavah samo za Ljubljano znašajo 434 milijonov evrov letno.«

Napovedujejo vzpostavitev sistema jasnih in pravočasnih opozoril javnosti ob povišani onesnaženosti, »komunikacijo, ki omogoča zaščitno ravnanje«, hkrati bi morale vse občine zagotoviti enostaven dostop do podatkov o kakovosti zraka za prebivalce, skupnosti, medije in stroko . V vrtcih, šolah, bolnišnicah in domovih za starejše morajo postati obvezni merilniki, standardi in postopki za ukrepanje, saj so prav tu najbolj ranljive skupine izpostavljene slabemu zraku vsak dan, napovedujejo v Vesni.

Populustična akcija desnice »Drv ne damo«

Posebej opozarjajo tudi, da morajo v najbolj obremenjenih območjih občine dobiti jasna pooblastila za omejevanje virov preseganj – »od prometnih režimov do kontrolnih točk in postopnega zmanjševanja najbolj obremenjujočih praks«. Enega takih ukrepov je, spomnimo, predlagala tudi aktualna vlada, in sicer omejevanje dodatnega kurjenja na drva v že presežno onesnaženih občinskih območjih, a je opozicija na čelu z Novo Slovenijo (NSi) ukrep populistično zlorabila z akcijo »Drv ne damo« in zrušila s trditvijo, da skuša vlada ljudem vzeti drva…

Ena od desetih ukrepov je tudi prepoved novih sežigalnic, ki jih država napoveduje – ob soglasju županov - v Ljubljani in Mariboru, obstoječa v Celju pa bi bila povečana. »V Ljubljani dimnika ne bo,« je bil jasen Macerl, »vse bomo naredili za to. Ob tej pobudi pozivamo k takojšnji ustavitvi postopkov za podelitev koncesije za sežigalnico v Ljubljani, saj bi tak objekt v mestnem okolju še dodatno poslabšal že obstoječe razmere. V mestih in kotlinah, kjer se zrak zadržuje, so novi dimniki škodljivi in nevarni, potrebujemo prehod k sodobnim, zdravju prijaznim načinom ravnanja z odpadki.«

Proti sežigalnici močno svarijo tudi zdravniki, o čemer so govorili na nedavnemsrečanju toksikologov, o katerem smo poročali v članku z naslovom Zakaj se je težko pogovarjati o sežigalnici v Ljubljani?, ki ga lahko preberete na tej spletni povezavi.