»Pomagati je vedno kul, ne samo med prazniki«

Dobrodelnost med mladimi ni zgolj praznični trend, temveč predvsem izraz sočutja in občutka odgovornosti do drugih, kažejo rezultati nedavne Unicefove ankete U-Report Slovenija. Mladi kot najpogostejši vzrok za socialno stisko izpostavljajo brezposelnost. Ob tem menijo, da bi država morala narediti več za ljudi v stiski.

V anketi U-Reporta Slovenija o dobrodelnosti, ki je nastala v sodelovanju s portalom mlad.si, je sodelovalo 227 mladih, ki so podali svoj pogled na pomoč drugim, solidarnost in vlogo države pri podpori ljudem v stiski, so sporočili iz Unicefa Slovenija.

Kako živeti dobrodelnost v vsakdanjem življenju

Med mladimi je tako po mnenju Unicefa prisotno prepoznavanje lastne vloge pri pomoči drugim, a hkrati tudi negotovost o tem, kaj dobrodelnost sploh pomeni in kako jo živeti v vsakdanjem življenju. 61 odstotkov sodelujočih se je tako opredelilo za dobrodelno osebo, 29 odstotkov se glede tega ni znalo jasno opredeliti, 10 odstotkov pa je zase menilo, da niso dobrodelni.

Največji delež mladih (43 odstotkov) meni, da so ljudje dobrodelni zaradi sočutja do ranljivejših. Približno tretjina (36 odstotkov) pa dobrodelnost povezuje z dobrim občutkom, ki ga dobimo, ko pomagamo. Le manjši delež razlog vidi v naraščajočih stiskah ali občutku dolžnosti.

Decembrski duh

Čeprav decembrski duh pogosto spodbuja k solidarnosti in 53 odstotkov mladih dobrodelnost povezuje prav s prazničnim časom, pa jih 47 odstotkov meni, da dobrodelnost ne bi smela biti omejena na praznike. Po mnenju Unicefa to kaže na pomembno sporočilo, da je pomoč potrebna vse leto.

O prioriteti pri pomoči 52 odstotkov mladih meni, da ta ne sme biti strogo določena. 43 odstotkov jih sicer meni, da je smiselno najprej pomagati ljudem, ki so nam bližje, pet odstotkov pa jih meni, da bližina ne bi smela igrati nobene vloge.

Večina mladih verjame, da ljudje niso sami krivi za svojo stisko. 55 odstotkov jih meni, da so okoliščine odvisne od primera, 29 odstotkov pa povsem zavrača idejo, da so ljudje sami krivi za težke razmere, v katerih se znajdejo.

Glavni razlogi za socialno stisko mladih

Mladi kot glavni razlog za socialno stisko izpostavljajo brezposelnost, sledijo prenizki dohodki in zdravstvene težave. Več kot polovica (61 odstotkov) mladih je prepričanih, da bi morala država bolje poskrbeti za ljudi v stiski. 30 odstotkov jih meni, da je to odvisno od okoliščin, le 10 odstotkov pa jih meni, da država že dela dovolj.

Mladi kot najučinkovitejšo obliko pomoči vidijo denar ali nakup potrebščin, prostovoljno delo ter prispevke humanitarnim organizacijam. Več kot tretjina meni, da je najboljša pomoč odvisna od posamezne situacije.

Dobrodelnost med mladimi ni modni trend, temveč globoko zakoreninjena vrednota, menijo v Unicefu. Ob tem mladim sporočajo, da je pomagati vedno "kul", ne samo med prazniki.

U-Report je globalna Unicefova platforma, ki v Sloveniji deluje pod okriljem Unicefa Slovenija, otrokom in mladim pa omogoča, da izrazijo svoje mnenje in prispevajo k spremembam v družbi, so pojasnili v Unicefu Slovenija. Ob tem pa so opozorili, da rezultati ankete niso reprezentativni za otroke in mlade po vsem svetu ali za posamezno državo oziroma regijo.