Zločin in kazen

Tretjega januarja letos je bilo v Caracasu ubitih 80 ljudi, dva sta bila ugrabljena in odpeljana v tujo državo. Naročnik naklepnega zločina je znan. Ne bi smela biti težava, da se proti njemu vloži obtožnica na mednarodnem sodišču - enako, kot so tožilci Južne Afrike obtožili premiera izraelske vlade za genocid v Gazi. Da je bilo tokrat ubitih manj ljudi, ne igra vloge; obtožnica je smiselna tudi v primeru ene same žrtve.

Če na naklepni zločin nihče ne bo reagiral, bo imel naročnik zločina bianco menico za naslednje “podvige” po svetu. Obtožba pred kazenskim sodiščem bi ga morda streznila, zlasti, če bi jo podprle vse države, ogorčene zaradi razgradnje pravnega reda. V prvi vrsti tiste, ki jih lahko doletijo naslednje intervencije.

Ali je pri nas kdo iz pravosodnega sistema, ki bi vložil predlog za sojenje zločincu? Največjo težo bi imel predlog administracije EU, po funkciji recimo Kaja Kallas, a kaj, ko se je v dosedanjih odzivih na vojne in druge zločine izkazala za povsem nekompetentno. Če tudi ta zločin sprejme “z razumevanjem okoliščin“, je čas za njeno razrešitev.