Ekonomija / Dr. Bogomir Kovač: Sijajni uvod v leto

Globalna slika sveta leta 2026 nadaljuje poglabljanje geopolitičnih nasprotij. Leto 2025 je zaznamoval Trump s svojo impulzivno politično-ekonomsko agendo preurejanja sveta glede na ameriške geostrateške in poslovne interese. Pax Trumpiana bo letos dobila povsem jasne groteskne oblike, toda sistemske namene. Ameriška ugrabitev venezuelskega predsednika Madura 3. januarja 2026 je sijajen in zgovoren uvod v leto vse bolj predvidljivega političnega kaosa. Sistemska rivalstva, naraščajoči konflikti in multipolarna ureditev sveta postajajo nova normalnost, upravljanje nestabilnosti je vodilo svetovne politike. Leto 2026 bo zato začetek prave kontrarevolucije, ki se hrani z lastno paranojo propada veličastnega projekta liberalnega kapitalizma. ZDA bodo poskušale pod mizo skleniti dogovor o delitvi sveta z Rusijo in Kitajsko. V svetu brez jasnih institucionalnih pravil in norm je improvizacija način obvladovanja tveganj in hkrati odlaganja ustreznih rešitev. EU je leta 2025 doživela geostrateški politični polom in ekonomsko nazadovanje, razkroj trdnega atlantskega zavezništva z ZDA se poglablja. Svetovno gospodarstvo se ohlaja in še naprej drobi, čeprav umetna inteligenca še vedno polni poslovni optimizem. Leto 2026 lahko to vero obrne. Finančni pok in resna ekonomska kriza sta letos verjetnejša kot lani.

Leto 2025 je zaznamoval trumpizem, ekonomska politika in politični intervencionizem samozavestne Trumpove administracije. Toda ekonomska zgodba na globalni ravni ni preprosta. V ZDA visoke carine niso znižale proračunskega primanjkljaja in zadolženosti. Večino stroškov višjih carin so plačali ameriški potrošniki, narasla je inflacija in popularnost Trumpa kopni. Od tod njegove spektakularne intervencije na mednarodni sceni. Kitajska ponuja drugačno zgodbo. Gospodarska rast je dvakrat hitrejša kot v ZDA, štirikrat v primerjavi z EU, izvozni padec v ZDA so nadomestili drugod, tudi v EU. Kitajska je skratka zadržala ekonomski položaj vodilne industrijske države, politično ji je uspelo blokirati ZDA, vojaško okrepiti svoj položaj v Aziji. EU je ostala v stacionarnih vodah, z dobrim odstotkom gospodarske rasti, stabilno inflacijo, toda s povečanimi primanjkljaji in zadolževanjem. Nemčijo pesti ekonomska kriza, Francijo politična, EU kot celota izgublja globalno konkurenčno bitko z ZDA in Kitajsko. Tri ekonomske zgodbe treh največjih gospodarstev sveta so politično dovolj zgovorne. Ameriški protekcionizem ni obrodil pričakovanih sadov, Kitajska utrjuje geostrateški položaj, gospodarsko šibka EU pa ga hitro izgublja.

Zato so globalne ekonomske napovedi za leto 2026 previdnejše. Svetovno gospodarstvo se ohlaja na 2,6 odstotka, najnižje v zadnjih dvajsetih letih. Počasnejša rast bo prizadela večino osrednjih globalnih akterjev, svetovna trgovina ni več osrednje gonilo rasti, največji finančni balon v ekonomski zgodovini očitno polnijo špekulacije. Danes je ves biznis prežet s financami, kreditnimi linijami, plačilnimi sistemi, kapitalskimi tokovi in deviznimi transakcijami, realna ekonomija je talka najbolj negotovih in tveganih denarnih poslov. Za nameček na globalnih finančnih trgih ni več mogoča nobena učinkovita regulacija, obstajajo zgolj sistemska pričakovanja napihovanja cen in njihovega poka. Investicijski boom v umetno inteligenco se ustavlja, prvi zlomi so že tu (Tricolor, First Brands … v ZDA). Katero gnilo jajce in kdaj bo pognalo kolesje finančnega zloma, ostaja skrivnost razodetja. Najverjetneje v letu 2026.

Letos bo minilo 250 let od objave Smithovega Bogastva narodov in prav toliko od Deklaracije o neodvisnosti ZDA. Smithova vera v tržni sistem in zgodovinsko poslanstvo ZDA sta se z leti dodobra spridila. Neoliberalizem je spravil na kolena internacionalizem in liberalno demokracijo, ZDA so s Pax Trumpiana dokončno izgubile zgodovinski kompas. Trumpove zunanjepolitične improvizacije bodo jeseni 2026 najprej ocenili ameriški volivci. Toda notranja Trumpova ranljivost povečuje nevarnost navzven. Grenlandija je Trumpova idealna tarča, geostrateško in ekonomsko. Nihče se temu ne more postaviti po robu, ne EU in ne Danska, Rusija in Kitajska bosta to tiho podprli. EU se je ujela v strateško ameriško past, sprejela je ekonomski nahrbtnik Ukrajine in privolila v ameriški dogovor s Putinom. Grenlandija bo očitno realna cena teh gnilih kupčij.

To je črni scenarij, ki leta 2026 oznanja začetek konca EU. Izgubila je ameriški dežnik, Rusijo je razglasila za sovražnika, s Kitajsko pa ne more tekmovati. Trump ima prav, EU ima šibko vodstvo, pesti jo kriza vodenja in implementacije idej. To nas spominja na stare komunistične čase, ko naj bi imeli dober sistem, ki ga ne znamo uresničevati. Resnica je žal drugačna. EU je brez politične unije ekonomsko in zunanjepolitično disfunkcionalen sistem, ki že obstaja in upravičeno impresionira mnoge. Očitno bo obetavni projekt EU podobno kot nekdaj socializem propadel zaradi svoje »uspešnosti«. Za zdaj ZDA in Rusija skupaj s fašistično desnico uspešno razbijajo EU, edino Peking ji očitno zaman ponuja odrešilno roko. Trumpov predlog C-5, novega foruma globalnih odločevalcev, zavestno izključuje EU (ZDA, Kitajska, Rusija, Indija, Japonska). Pod črto, v geostrateškem kaosu nam leto 2026 prinaša mučen razhod zavezništva med EU in ZDA. Žal ni videti prave luči na koncu predora.