Hrvaška / Heni Erceg: Ederlezi

Nismo skoparili z denarjem, ko smo jih poslušali, kadarkoli smo le mogli, po restavracijah in krčmah nekdanje Jugoslavije, celo v ugledni restavraciji v Zagrebu, katere lastnik dobro ve, kako poskrbeti za goste še drugače, ne samo s hrano. Za igranje ne zaračunajo vnaprej določenega zneska, ampak delujejo po načelu Daj, kolikor daš!. To je čar navzočnosti pri njihovem muziciranju. Kadar Goran Bregović s svojim Orkestrom za poroke in pogrebe igra po svetu, v različnih dvoranah in cerkvah, vedno z isto skladbo »raztrešči« čutila poslušalcev. To je Ederlezi ali Đurđevdan, Jurjevo, skladba, ki v romski izvedbi lahko razburi samo malomeščane in drobnjakarske nacionaliste, po mnenju katerih je verz: »Ej, jurjevo je, jaz pa nisem s tisto, ki jo ljubim …« turbo sranje, kakršno ne sodi na ulice hrvaških mest. Zato je na valu ustaške črnine božič na Hrvaškem zaznamovalo tudi radikalno preganjanje romskih glasbenikov iz številnih mest, ker – kot se je izrazil župan Sinja, mesta v bližini Splita, po izobrazbi tekstilni tehnik, po poklicu pa »branitelj« – »Hrvaška ni Balkan, ampak del Srednje Evrope«, nato pa osebno pregnal skupino romskih glasbenikov iz mestnega središča. Revež ne ve niti, kaj je Traviata, niti, kdo je bil Verdi, ve pa, da Đurđevdan »ni primeren za adventni čas«, čeprav so Romi večinsko krščanski narod in čeprav samo skušajo zaslužiti nekaj drobiža, tako kot prodajalci ničvredne bižuterije, ki ravno božič izkoristijo, da zaslužijo kak ficek.