Adolfov obisk v Jugoslaviji
Šest mesecev pred priključitvijo Avstrije k nemškemu rajhu se je v Jugoslavijo pripeljala kolona 35 nemških avtomobilov z 90 potniki
V prispevku z naslovom Kaj je videl general Hühnlein, ki ga lahko v celoti preberete v novi posebni številki Mladine PRELOMNI DOGODKI, zgodovinarka Mateja Ratej* piše o tem, da se je leta 1937, šest mesecev pred priključitvijo Avstrije k nemškemu rajhu, v Jugoslavijo pripeljala kolona 35 nemških avtomobilov z 90 potniki; koloni je poveljeval korpsführer Adolf Hühnlein.
Rekordna hitrost za prestop državne meje
"Novim mercedesom so sledili avtomobili znamk BMW, Opel, Audi, Adler in drugi. Jugoslovanski obmejni organi so poskrbeli za 'rekordno brzino' pri urejanju formalnosti za prestop državne meje, ki jo je že čez šest mesecev s priključitvijo Avstrije (anšlus) obvladoval nemški rajh. Ugledni predstavniki nemške vojske, avtomobilske industrije, diplomacije in plemstva z družinami so se porazgubili v nastanitvenih zmogljivostih mondenega Bleda. Pod vodstvom poveljnika nemških motoriziranih enot generala oziroma korpsführerja Adolfa Hühnleina se je začenjala spektakularna jugoslovanska turneja osrednjega nemškega avtomobilskega združenja Nationalsozialistisches Kraftfahrkorps. Polvojaška organizacija pod okriljem Nacionalsocialistične nemške delavske stranke (NSDAP) je usposabljala člane za upravljanje najzmogljivejših motornih vozil, na katerih je slonela moč nemške vojske, in skrbela za logistične premike pripadnikov SA in NSDAP," je zapisala Mateja Ratej.
"Čas obiska korpsführerja Hühnleina v Jugoslaviji je izžareval nemško sporočilo o enotnosti evropske politike za vstop v dobo, ki bo na čelu z Nemčijo temeljila na jeklu, premogu ter cestnih, telefonskih, električnih in drugih povezavah."
"Čas obiska korpsführerja Hühnleina v Jugoslaviji je izžareval nemško sporočilo o enotnosti evropske politike za vstop v dobo, ki bo na čelu z Nemčijo temeljila na jeklu, premogu ter cestnih, telefonskih, električnih in drugih povezavah. Ko so se po vstopu največjih geopolitičnih sil v drugo svetovno vojno izkristalizirale konkurentke dobe, nacistična Nemčija ni imela več možnosti za primat," je še poudarila Mateja Ratej.
NOVO POSEBNO ŠTEVILKO LAHKO KUPITE V NAŠI SPLETNI TRGOVINI >>
* Dr. Mateja Ratej je zgodovinarka iz Maribora, zaposlena na Inštitutu za kulturno zgodovino ZRC SAZU, urednica Biografskih študij, urednica pri Novem Slovenskem biografskem leksikonu, članica založniškega sveta Založbe ZRC in avtorica več znanstvenih monografij.