»Če bomo marca ostali doma, potem ne jamrajmo«

Premier Robert Golob dobra dva meseca pred volitvami meni, da je trenutno težko in negotovo sestavljati koalicijo. Po volitvah bo jasno, komu volivci zaupajo, odgovornost za prihodnost države pa bo na tistih, ki se jih ne bodo udeležili, je dejal v pogovoru za TVS. Prepričan je sicer, da se konkretni rezultati vlade že poznajo na računih ljudi.

Kaj je cilj torkovega srečanja s strankami?

Predsednik vlade je v večernem pogovoru za Televizijo Slovenija (TVS) dejal, da je cilj torkovega srečanja s predstavniki šestih pretežno levosredinskih strank zlasti ugotoviti, katere so vrednote, ki jih lahko povezujejo. Meni, da ni potrebe po enotni predvolilni koaliciji. Sicer pa bo treba počakati na volitve, na katerih bodo volivci povedali, komu zaupajo.

Hkrati je opozoril, da bodo na marčevskem izrekanju volivcev o prihodnosti države odločali tisti, ki se bodo volitev udeležili. "Če bomo marca ostali doma, potem ne jamrajmo, če se nam zgodi to, kar se danes dogaja na ulicah ZDA, kar se dogaja na Bližnjem vzhodu. Ker bo to izključno zasluga tistih, ki se volitev ne bodo udeležili," je poudaril. Kot je obenem izpostavil, je tudi med sporočili izidov referendumov tega mandata, da nič ni samoumevno.

"Če bomo marca ostali doma, potem ne jamrajmo, če se nam zgodi to, kar se danes dogaja na ulicah ZDA, kar se dogaja na Bližnjem vzhodu. Ker bo to izključno zasluga tistih, ki se volitev ne bodo udeležili."

V pogovoru za televizijo pa je premier in prvak Svobode potegnil tudi črto pod iztekajoči se mandat in opravljeno delo. Zagotovil je, da je koalicija vse kaj drugega kot sprta, zdržali so cel mandat in izpeljali težke spremembe. Zdaj pa so po njegovem prepričanju pred priložnostjo odločiti se za prihodnost ter v naslednjem mandatu na postavljenih temeljih hišo zgraditi do konca.

Tako je predsednik vlade komentiral tudi nekaj reform oziroma projektov vlade, rezultati katerih se po njegovih besedah že poznajo na računih volivcev.

Večina stvari v življenju ne gre takoj čez noč

Glede vzpostavljanja sistema dolgotrajne oskrbe je ocenil, da bi seveda bilo najbolje, če bi ta sistem lahko vzpostavili takoj, a je poudaril, da večina stvari v življenju ne gre takoj čez noč. Zlasti pa ne premiki na področjih, ki se jih je zanemarjalo 30 let. Tako je trenutno zadovoljen, da so dosegli "najpomembnejši rezultat, ki so ga vsi pričakovali", to je oskrbovancem v domovih omogočiti položnice, ki jim prinesejo dostojno življenje. Sam pa bo zadovoljen takrat, ko bo sistem v celoti zaživel.

O kritikah, tudi opozicijskih, na račun prispevka za dolgotrajno oskrbo pa je vnovič izrazil prepričanje, da je tak sistem najbolj pravičen.

Odločitev ustavnega sodišča, ki je razveljavilo delitev javnega in zasebnega zdravstva, pozdravlja, saj je po njegovem mnenju "v resnici pritrdilo reformi", njegov poseg pa je bil "minoren". Zdravstvena reforma je namreč sveženj 16 zakonov, s katerimi so okrepili javni sistem in izboljšali razmere tudi za zdravnike. Volivci pa se bodo na volitvah odločali o tem, ali bodo zaupali Svobodi, ali pa strankam, ki zagovarjajo privatizacijo javnega zdravstva.

Šutarjev zakon se je po njegovi oceni izkazal za učinkovit, prav tako je po njem postal učinkovitejši državni aparat. Na danem primeru se je po Golobovem mnenju izkazalo tudi, da je najpomembnejša povezanost podsistemov.

Kaj si želi v zadevi Bobnar?

Ob izteku mandata pa medtem ostaja odprtih še kar nekaj kadrovskih vprašanj. Golob je dejal, da kandidati za nekatere funkcije uživajo zelo veliko zaupanje. "Mislim, da bo marsikdo od njih dobil podporo, mogoče pa ne čisto vsi," je dejal. Pojasnil je, da predsednica pri predlogu za guvernerja ni prisluhnila poslanski skupini Svobode, ki je dala prednost drugemu kandidatu, a "nič še ni dokončno odločeno".

Glede postopkov v zadevi Bobnar si želi, da bi se končali pred volitvami, da bi se javnost lahko prepričala, "kako absurdni" so očitki. Trdi, da ni zavlačeval postopka.

Izrazil pa je zaskrbljenost glede zunanjepolitičnega dogajanja, predvsem zaradi "lahkotnega opletanja z vojaškimi posegi" za doseganje interesov ene države. Verjame, da bo med zavezniki "prevladal razum, da se bo mir obdržal". Sloveniji in EU ne preostane drugega kot povezovanje in spoštovanje ustanovne listine Združenih narodov ter mednarodnega prava, tudi v primeru Grenlandije. Verjame, da bo mednarodno pravo na koncu obveljalo, četudi "mogoče ne danes in mogoče ne za ameriškega predsednika".