Zadeva Grims / Mladina zmagala na evropskem sodišču

Evropsko sodišče za človekove pravice je presodilo, da so slovenska sodišča v zadevi Mladina vs. Branko Grims kršila pravico do svobode izražanja. Sodišče ja zapisalo, da slovenska sodišča niso upoštevala širšega konteksta objave, vključno z metodami, ki jih v politiki uporablja Banko Grims (SDS).

Grims je sam izpostavil družino

Sodišče ugotavlja, da je bil Branko Grims sam tisti, ki je svojo družino izpostavil medijem v političnem kontekstu, in da je kritika, na kateri temelji zadevna objava, natančno povezana s političnimi metodami, ki jih je Branko Grims uporabil, ko je izpostavil svojo družino, da bi pridobil politično podporo. Zato ni mogoče trditi, da primerjava fotografij – ki je bila nedvomno zelo provokativna – ni imela nobene dejanske podlage.

Glede stopnje provokacije in vpliva primerjave na bralca se zdi, da so domača sodišča menila, da je vizualna primerjava presegla legitimno zadevo javnega interesa in imela večji vpliv kot njen besedilni kontekst. V zvezi s tem sodišče opozarja, da oblike izražanja ni mogoče ločiti od njenega konteksta in očitnega cilja, saj mora vprašanje, ali publikacija zadeva zadevo javnega pomena, temeljiti na širši oceni vsebine in konteksta publikacije. Tako sta naslov in kratek napis neposredno nad fotografijami jasno nakazovala politično in satirično razsežnost njihove objave.

Sporne fotografije so bile objavljene v satirični rubriki

Drugič, sporne fotografije so bile objavljene v satiričnem delu revije Mladina z naslovom "Mladinamit", katerega ime, ki vsebuje besedo "dinamit", odraža namerno provokativen in eksploziven uredniški slog. Sodišče ne more sprejeti kot prepričljivo trditve domačih sodišč in vlade, da povprečni bralec revije Mladina ne bi razumel političnega konteksta zadevnih fotografij in širšega sporočila, ki ga prenašajo. Čeprav Sodišče priznava, da sta bila vloga Branka Grimsa kot politika in kot očeta na fotografiji povezana, kljub temu meni, da bi povprečni bralec revije Mladina Branka Grimsa v prvi vrsti dojemal v vlogi politika, dve fotografiji pa kot primerjavo dveh politikov in njunih političnih metod. Povprečni bralec namreč satirične publikacije ne razlaga dobesedno, ampak upošteva njeno satirično naravo, ki vsebuje humorne elemente in je seveda namenjena provokaciji in vznemirjanju.

Tretjič sodišče ugotavlja, da je pri obravnavanju "dolžnosti in odgovornosti" novinarja pomemben dejavnik potencialni vpliv zadevnega medija in da je splošno priznano, da imajo avdiovizualni mediji pogosto veliko bolj neposreden in močan učinek kot tiskani mediji. V zvezi s tem sodišče ugotavlja, da je pomembno opozoriti, da je bila objava objavljena v satiričnem delu tedenskega časopisa, ki obravnava politične in kulturne teme in je kot tak namenjen specifičnemu občinstvu. Nazadnje, kar zadeva primerjavo z nemškim nacističnim režimom, sodišče ugotavlja, da primerjave z nemškim nacističnim režimom ne upravičujejo samodejno obsodbe za obrekovanje zaradi posebnega stigmata, ki je povezano z njim, zlasti če obstajajo posebne okoliščine, ki upravičujejo takšno primerjavo.

Izraz "nacist" uporabljen brez povezave

Poleg tega sodišče ugotavlja, da je bil v zadevi Wabl proti Avstriji izraz "nacist" uporabljen brez kakršne koli povezave s temeljno razpravo, medtem ko je bila v obravnavani zadevi primerjava z nacističnim politikom Josephom Goebbelsom uporabljena prav zato, da se kritizira uporaba političnih metod, podobnih tistim nemškega nacističnega režima, s strani stranke SDS, vključno z Brankom Grimsom, vključno z izpostavljanjem družine političnemu diskurzu, kot je poudarila tožeča družba. Nazadnje je treba opozoriti, da novinarska svoboda vključuje tudi možnost uporabe določene mere pretiravanja ali celo provokacije.

Slovenska sodišča niso upoštevala širšega konteksta

Sodišče ugotavlja tudi, da domača sodišča niso v zadostni meri upoštevala širšega konteksta, v katerem je bila sporna objava objavljena, vključno s predhodno živahno razpravo o Branku Grimsu in njegovih političnih metodah v družbenih medijih, njenim omejenim učinkom na bralce revije Mladina in njeno objavo v zelo satiričnem delu revije. Iz tega sledi, da domača sodišča niso prepričljivo dokazala nujne družbene potrebe, da bi zaščita ugleda Branka Grimsa prevladala nad pravico pritožnice do svobode izražanja in splošnim interesom za spodbujanje svobode izražanja, kadar gre za vprašanja javnega interesa. Zato je bila kršena določba člena 10 konvencije o človekovih pravicah.