Primer Grims / Društvo novinarjev podprlo Mladino

Društvo novinarjev je pozdravilo odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) v zadevi Mladina proti Sloveniji. V društvu so poudarili, da tudi sami zagovarjajo stališče, ki ga je izpostavilo sodišče, in sicer, da v tem primeru "novinarska svoboda vključuje tudi možnost uporabe določene mere pretiravanja ali celo provokacije".

V društvu verjamejo, da je odločitev sodišča potrditev stališča, ki ga stalno zagovarjajo tudi sami, hkrati pa poudarjajo tudi odgovornost medijev in spoštovanje etičnih standardov. "Čudimo se, da do tega zaključka niso prišla že domača sodišča," so zapisali v društvu.

Kot so izpostavili, je ESČP že v drugem primeru Mladine proti Sloveniji dalo večjo težo pravici do svobode izražanja nasproti zaščiti ugleda politika, ko gre za vprašanja javnega interesa, utemeljeno kritiko javnih osebnosti in izpostavljanje dejstev.

"Obžalujemo tudi, da je Mladina morala prehoditi tako dolgo sodno pot, ki je za medije, še posebej za manjše, izčrpavajoča, in na koncu svojo pravico do svobode izražanja dosegla šele na ESČP. Borila pa se ni samo zase, ampak tudi za obrambo standardov svobode izražanja v satiričnih rubrikah za vse slovenske medije in novinarje," so zapisali v odzivu.

V društvu so poudarili, da je ESČP slovenska sodišča, vse do ustavnega, kot tudi državo in politike, s svojo odločitvijo opozorilo na očitno neustrezno presojo tehtanja pravic v širšem političnem kontekstu in znotraj satiričnega diskurza.

Evropsko sodišče za človekove pravice je presodilo, da so slovenska sodišča v postopkih tožb politika SDS Branka Grimsa proti tedniku Mladina kršila 10. člen konvencije o varstvu človekovih pravic, ki govori o svobodi izražanja.

Tednik Mladina je marca 2011 v satirični rubriki Mladinamit pod naslovom Ni vsak dr. G. že dr. Goebbels objavil fotografijo takratnega poslanca SDS Grimsa z ženo in tremi otroki poleg fotografije nacističnega ministra za propagando Josepha Goebbelsa z ženo in tremi otroki, kar je spodbudilo družino Grims, da je vložila tožbe in uspela iztožiti opravičilo in odškodnine.

Sporočilo za javnost Društva novinarjev Slovenije (DNS) spodaj objavljamo v celoti.

Odziv Društva novinarjev Slovenije

Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je danes objavilo odločitev v zadevi Mladina proti Sloveniji, v kateri je ugotovilo, da poseg slovenskih sodišč ni bil »potreben v demokratični družbi.« Povod za sodne postopke je bila objava fotografij družine politika Branka Grimsa in nemškega nacističnega politika Josepha Goebbelsa v satirični rubriki Mladinamit leta 2011. Slovenska sodišča so Mladini naložila objavo opravičila in plačilo odškodnine Branku Grimsu. V primeru, o katerem je odločalo ESČP, so domača sodišča tehtala pravice politika in založnika. Pravice družinskih članov politika so bile predmet drugih postopkov pred domačimi sodišči.

V tej zadevi po mnenju ESČP sodišča niso dovolj upoštevala konteksta objave, satirične narave rubrike ter omejenega potencialnega vpliva medija. Kot tudi, da »je bila v obravnavani zadevi primerjava z nacističnim politikom Josephom Goebbelsom uporabljena prav zato, da se kritizira uporaba političnih metod, podobnih tistim nemškega nacističnega režima, s strani stranke SDS, vključno z B. G., tudi z izpostavljanjem družine političnemu diskurzu, kot je poudarila tožeča družba.«

V DNS pozdravljamo odločitev ESČP, ki je že v drugem primeru Mladine proti Sloveniji dalo večjo težo pravici do svobode izražanja nasproti zaščiti ugleda politika, ko gre za vprašanja javnega interesa, utemeljeno kritiko javnih osebnosti in izpostavljanje dejstev. Poudarilo je, da v tem primeru »novinarska svoboda vključuje tudi možnost uporabe določene mere pretiravanja ali celo provokacije.« To je potrditev stališča, ki ga stalno zagovarjamo tudi v društvu novinarjev, hkrati pa poudarjamo tudi odgovornost medijev in spoštovanje etičnih standardov. Čudimo se, da do tega zaključka niso prišla že domača sodišča. Obžalujemo tudi, da je Mladina morala prehoditi tako dolgo sodno pot, ki je za medije, še posebej za manjše, izčrpavajoča, in na koncu svojo pravico do svobode izražanja dosegla šele na ESČP. Borila pa se ni samo zase, ampak tudi za obrambo standardov svobode izražanja v satiričnih rubrikah za vse slovenske medije in novinarje. ESČP je slovenska sodišča, vse do ustavnega, kot tudi državo in politike, s svojo odločitvijo opozorilo na očitno neustrezno presojo tehtanja pravic v širšem političnem kontekstu in znotraj satiričnega diskurza.