KPK / »Kršitev je kršitev, tudi če gre za en SMS«

Namestnica predsednika KPK Tina Divjak je o ugotovitvah, da je premier Robert Golob kršil integriteto s pošiljanjem dveh sporočil Tatjani Bobnar, za Radio Slovenija poudarila, da je zakon jasen, kršitev pa kršitev, ne glede na to, ali gre za en SMS ali 100. Pričakuje tudi, da bi lahko že pred volitvami sprejeli odločitev v zadevi Karigador.

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je ugotovila, da je premier z dvema sporočiloma nekdanji notranji ministrici Tatjani Bobnar o kadrovanju v policiji ravnal v nasprotju s pričakovanjem in odgovornostjo in s tem kršil integriteto. Gre za sporočili, v katerih je predsednik vlade zapisal, da postaja resno zaskrbljen zaradi kadrovske slike v policiji in da mu ni všeč, da se dogovor ni uresničil. Golob je že napovedal, da bo odločitev sodno izpodbijal.

Ugotovitve naj bi bile širše

Divjak je danes v oddaji Ob 8h na Radiu Slovenija dejala, da so ugotovitve sicer širše od tistega, kar je razkril premier, da pa jih KPK ne sme objaviti pred pravnomočnostjo zadeve.

Je pa pojasnila, da zakon o organizaciji in delu policije zelo natančno določa, kdo ima kakšne pristojnosti v zvezi s policijo in da govori le o ministru za notranje zadeve. "Predsednik vlade v tem zakonu ni omenjen, kar pomeni, nima pristojnosti v zvezi s policijo, ker bi to lahko pomenilo politični vpliv na policijo. Na drugi strani zakon o vladi pravi, da lahko seveda predsednik vlade usmerja delo ministrov, ampak na podlagi usmeritev vlade, kar pomeni, da mora vlada o določenem izzivu v policiji na primer razpravljati in se odločiti, kakšne bodo usmeritve določenemu ministru," je dejala Divjak.

Po njenih pojasnilih je vlada o zaposlitvah odločala na prvi seji vlade, kjer so se odločili, da bodo delali splošno analizo, koliko ljudi je bilo na novo zaposlenih, odpuščenih in podobno v času prejšnje vlade. "Ampak šlo je v bistvu za številčni pregled na vseh ministrstvih in so bili potem čez nekaj časa sprejeti neki splošni splošni sklepi. Policija ni bila posebej izpostavljena," je dejala.

"Predsednik vlade v tem zakonu ni omenjen, kar pomeni, nima pristojnosti v zvezi s policijo, ker bi to lahko pomenilo politični vpliv na policijo. Na drugi strani zakon o vladi pravi, da lahko seveda predsednik vlade usmerja delo ministrov, ampak na podlagi usmeritev vlade, kar pomeni, da mora vlada o določenem izzivu v policiji na primer razpravljati in se odločiti, kakšne bodo usmeritve določenemu ministru."

Tako KPK po njenih besedah glede na jasno zakonodajo ni mogla odločiti drugače. "Zadeva je jasna, predsednik vlade lahko daje usmeritve, se izreka, izraža neka pričakovanja na relaciji do policije samo, če ima usmeritve vlade," je dodala.

Ocenjuje, da je torej postavljena jasna meja, zato kršitev nihče ne bi smel relativizirati. Potegnila je vzporednico s primerom poslanske kraje sendviča in dodala, da je kršitev kršitev, ne glede na to, ali gre za en SMS, dva ali 100.

Zakaj je bil postopek začasno ustavljen?

Na očitke o sprejemanju odločitev v predvolilnem obdobju je dejala, da je bil postopek kar nekaj časa ustavljen zaradi zahteve tožilstva, hkrati se je podaljšal tudi zaradi relativno velikega števila procesnih zahtevkov, tako za izločitve, vpoglede v spis ... "Če vsega tega ne bi bilo, bi midva s kolegom Lapornikom lahko odločila že pol leta, eno leto nazaj," je dejala. Če ugotovitev ne bi objavilo samo zato, ker smo pred volitvami, pa bi to po njeni oceni pomenilo politično obnašanje komisije.

Predsednik vlade ima od prejema ugotovitev 30 dni časa, da vloži upravni spor.

Divjak je ob tem potrdila, da kršitev integritete nima predvidene neposredne sankcije v zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije. Je pa ponazorila, da na primer zakon o Slovenskem državnem holdingu določa, da osebe, ki imajo pravnomočno ugotovljeno kršitev integritete, ne morejo biti člani uprave, nadzornega sveta SDH in ne nadzornih svetov družb v državni lasti.

KPK ne more obravnavati zadev, ki so del kazenskega postopka

Komisija je sicer predlagala, da bi se sankcija za funkcionarje vnesla v zakon o funkcionarjih, ki se je sprejemal lani, a se vlada in parlament s tem nista strinjala.

Komisija je glede Goloba v zadevi Bobnar sicer za del očitkov postopek ustavila. Divjak konkretno tega ni mogla komentirati, je pa opozorila, da KPK ne more obravnavati zadev, ki so del policijskega oziroma kazenskega postopka.

KPK ima na mizi tudi očitke v zadevi Karigador, na vprašanje, ali je možno, da bi zadevo zaključili že pred volitvami, pa je Divjak dejala, da "bi rekla, da se to lahko zgodi".