»Pristranska poročila ne morejo predstavljati resnice«

Mjanmar je obtožbam glede genocida nad ljudstvom Rohinga, ki jih od ponedeljka obravnava Meddržavno sodišče, danes očital neutemeljenost. Potem ko je najprej svoje argumente kot tožnica predstavila Gambija, bodo odvetniki Mjanmara predstavitev odgovora začeli v petek.

Tožba na haaškem sodišču

Tožbo proti Mjanmaru je na haaško sodišče leta 2019 vložila Gambija, ki trdi, da je bil cilj ofenzive mjanmarske vojske proti ljudstvu Rohinga leta 2017, njegovo uničenje.

V ponedeljek, na prvi dan tritedenske obravnave, je država na sodišču med drugim predstavila pretresljiva pričevanja o nasilju mjanmarskih vojakov, ki so med ofenzivo leta 2017 pobili na tisoče Rohingov ter posilili veliko število žensk in otrok.

Množičen eksodus manjšine

Nasilje je sprožilo množičen eksodus pripadnikov manjšine. Samo v sosednji Bangladeš, kjer še danes živijo v prenatrpanih in razpadajočih begunskih taboriščih, v celoti odvisnih od humanitarne pomoči, se jih je zateklo več kot milijon.

"Obtožbe Gambije so napačne in neutemeljene na dejstvih ter zakonu," je danes sporočilo mjanmarsko zunanje ministrstvo. "Pristranska poročila, ki temeljijo na nezanesljivih dokazih, ne morejo predstavljati resnice," je dodalo v izjavi, objavljeni v časniku Global New Light of Myanmar.

Sodišče je ministrstvo pozvalo, naj razsodbo doseže na podlagi dejstev, ustavljene sodne prakse ter strogo znotraj okvira konvencije ZN o preprečevanju in kaznovanju genocida.

Spoštovanje mednarodnega prava

Zatrdilo je še, da država s sodiščem sodeluje "v dobri veri" v znak spoštovanja mednarodnega prava. V izjavi sicer ni uporabilo izraza Rohinge, temveč je omenjalo le "osebe iz države Rakhine" ter zatrdilo, da je Mjanmar zavezan njihovi vrnitvi.

Mjanmar je leta 2017 vodila zdaj zaprta nekdanja voditeljica in Nobelova nagrajenka za mir Aung San Suu Kyi, ki je obtožbe o genocidu zanikala. Leta 2021 je oblast v državi prevzela vojaška hunta.