Knjiga / Janez Rugelj: Zdravo naprezanje

+ + + +

Psihiater, tekač maratonov in legendarni terapevt alkoholikov Janez Rugelj (1929– 2008) je po članku z istim naslovom zdaj dobil še sinov hommage v obliki knjižice.

Da je pojem naprezanja slovenstvu neljub, potrjuje pičla besedna družina, ki jo tvorita le dva člana: naprezati se in naprezanje. A na kaj meri avtor? Da se še malo stegnemo, da dosežemo jabolko na oddaljeni veji, da se med hojo poženemo v stometrski dir ali da vstanemo s kavča in stopimo do hladilnika po pijačo? Ne, ta drobna naprezanja ne štejejo. Rugelj terja disciplino lenobnega duha: najsi bo 15 minut jutranje telovadbe pri odprtem oknu, čas, posvečen izdatnemu zajtrku, tek na takšni razdalji, da se pošteno prepotimo, plavanje, tenis, kolesarjenje ter zlasti planinarjenje; to ima prednost, da se vanj lahko vključi vsa družina. Njegovi preferenci sta sicer stalnost vsakdanjega gibanja in brezplačne aktivnosti v naravi na svežem zraku. Nekdanji orel in profesor telesne kulture Drago Ulaga (1906–2000) je pisal himne gibanju s stališča, da to človeka ohranja čilega celo pri devetdesetih, psihiater pa je naprezanje poudarjal kot avtopsihoterapevtski moment. Vpelje pojem polnokrvnosti z merilno enoto en di-be-es, ko lahko pretečeš deset kilometrov v eni uri ali podoben ekvivalent v drugem športu in potem lahkotno nadaljuješ druge obveznosti. Naprezanje kot vakcina proti lenobnosti, depresiji, zapuščenosti in različnim odvisnostim.

Pisec, ki je bil partizan in kasneje oficir, je tudi pri pisanju komandant, saj bralcu deli ukaze doktrine zdravega življenja. Ta tip bralcev je bolj ali manj izumrl, tako da je knjiga simpatično čtivo za tiste, ki so njegov nauk ponotranjili že mimo njega.