Evropa Trumpu / »Roke stran od Grenlandije«

Evropski poslanci so se v današnji razpravi glede Grenlandije v luči groženj ZDA s carinami in izražanju teženj po prevzemu arktičnega otoka, ki kot avtonomno ozemlje spada pod Dansko, zavzeli za odločnejši upor Evrope proti pritiskom ZDA. Številni so obsodili ameriške oblasti ter poudarili pomen suverenosti Danske in Evrope.

Poslanci Evropskega parlamenta so v razpravi o ozemeljski celovitosti in suverenosti Grenlandije in Danske ter odzivu EU na poskuse izsiljevanja s strani ZDA na zasedanju v Strasbourgu večinoma poudarjali, da se mora Evropa odzvati enotno in bolj odločno.

Številni so kritizirali ravnanje ameriškega predsednika Donalda Trumpa, pri čemer so nekateri podprli tudi dialog in usklajevanje, spet drugi pa obsodili evropsko podrejanje ZDA. Več poslancev je izpostavilo tudi pomen spoštovanja mednarodnega prava, strateški pomen Arktike in potrebo po krepitvi evropskega vpliva, varnosti in obrambe - tako na skrajnem severu kot na splošno.

Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas je poudarila, da Grenlandija pripada njenim prebivalcem, ki morajo sami odločati o prihodnosti otoka.

Dodala je, da "suverenost ni naprodaj", česar po njenih besedah ne morejo spremeniti grožnje s carinami ali vojaškim posredovanjem. Menila je še, da mora biti evropski odziv na grožnje ZDA umirjen in realističen, Evropska unija pa si ne želi spopadov ali prepirov, vendar bo Grenlandiji in Danski stala ob strani ter ima orodja, ki jih lahko uporabi v odzivu na pritiske ZDA.

Danski evroposlanec Henrik Dahl iz vrst največje politične skupine Evropske ljudske stranke (EPP) je ocenil, da pri sporu glede Grenlandije ne gre le za pritisk na majhno suvereno državo s strani svetovne velesile, temveč na sama načela sodelovanja in medsebojnega spoštovanja med državami.

"Najbližji zaveznik Evrope je Evropa sama," je dejala danska evroposlanka Christel Schaldemose (S&D) in podobno kot Kallas poudarila, da Grenlandija ni naprodaj, suverenosti pa se ne da kupiti. Zavzela se je za odločnejši odziv EU na grožnje ZDA.

Vodja skrajno desne politične skupine Domoljubi za Evropo (PfE), francoski evroposlanec Jordan Bardella, pa je dejal, da pri Grenlandiji ne gre le za diplomatski zaplet, temveč preizkus moči EU in njene sposobnosti samoobrambe. Dodal je, da se Evropa ne sme ukloniti izsiljevanju.

Danski evroposlanec Anders Vistisen (PfE) je ostro napadel Trumpa, ki mu je enako kot v svojem nagovoru v parlamentu pred letom dni namenil sočno kletvico.

"Roke stran od Grenlandije," pa je Trumpu sporočil danski evroposlanec Villy Soevndal (Zeleni) ter pozval ameriški kongres in prebivalce ZDA, naj jasno in glasno izrazijo svoje nestrinjanje s predsednikovimi politikami.

Več poslancev je v razpravi poudarilo, da je EU gospodarska velesila, ki se lahko upre ZDA, če uporabi moč svojega trga in regulacij. Nekateri so se zavzeli tudi za uporabo instrumenta za zaščito pred gospodarsko prisilo (ACI) oziroma t. i trgovinske bazuke. Gre za mehanizem, ki uniji omogoča uvedbo protiukrepov, kadar tretje države izvajajo gospodarski pritisk za vsiljevanje političnih odločitev EU ali njenim članicam.