»Dobro delujoča EU je ključnega pomena tudi za Slovenijo« 

"Evropska unija se mora ostro odzvati na poteze ZDA glede Grenlandije in se obenem zavedati, da je ranljiva tako na obrambnem kot na informacijskem področju," je v oddaji Odmevi na TV Slovenija poudaril ekonomist Mojmir Mrak.

Slednji je v pogovoru za javno televizijo poudaril, da je to, da evropski poslanci ne bodo potrdili trgovinskega sporazuma z ZDA, milejši ukrep ter obenem "verjetno neka faza v nadaljevanju".

Kako velika bo škoda?

"Je pa treba povedati, da je Trump ta sporazum že spremenil z napovedjo 10-odstotne carinske stopnje v primeru odzivanja na Grenlandijo. To je bil vedno načelen dogovor z veliko nedokončanimi zadevami in zato mislim, da prav veliko škode ne bo," je dejal Mrak.

O tem, kako pomembno je, da se Evropa odzove odločno, enotno in ostreje kot doslej, je Mrak povedal: "Meni je bilo zanimivo, da je predsednica Evropske komisije prvič zelo jasno rekla – vsaj sam sem to prvič opazil –, da je položaj takšen, da bo morala Evropska unija v tem spremenjenem svetu spremeniti določene, zelo temeljne stvari. Po mojem mnenju Evropska unija glede Grenlandije nima več možnosti, da se ne bi odzvala precej ostro. Če bi se to zgodilo, potem bi to šlo proti njenim ključnim načelom ozemeljske celovitosti in nespremenljivosti meja. Rusija se na to, kar se dogaja z Grenlandijo, odziva zelo pozitivno, torej: 'Američani, z istimi razlogi, kot vi to počnete na Grenlandiji, smo mi to naredili v Ukrajini, na Krimu'. Veliki se torej vedejo strateško in to pomeni spreminjanje meja. Vemo pa, kaj spreminjanje meja pomeni in kaj to pomeni za Evropo."

Kaj to pomeni za Slovenijo?

Na vprašanje, kako pomembno je to vprašanje za obstoj Evropske unije in za Slovenijo, pa je Mrak odgovoril: "Absolutno, smo del Evrope. Zelo jasno bom rekel: kolikor toliko dobro delujoča Evropska unija je ključnega pomena tudi za Slovenijo – takšno, kot jo poznamo."

"Evropska unija glede Grenlandije nima več možnosti, da se ne bi odzvala precej ostro. Če bi se to zgodilo, potem bi to šlo proti njenim ključnim načelom ozemeljske celovitosti in nespremenljivosti meja. "

O tem, da je Evropa odvisna od ZDA, a sporazume sklepa tudi z drugimi državami, pa je Mrak dejal: "Dobro je, da Evropa išče druge partnerje, denimo Južno Ameriko in Indijo, to so prave stvari. Po mojem mnenju je ranljiva na dveh področjih: na obrambnem področju in na področju storitev tehnoloških velikanov. Menim, da se bo Amerika na kakšen resen odgovor Evropske unije odzvala na teh dveh področjih. Ne bo ostala pri trgovinskem področju. In tudi tu vidimo, da carine niso instrument ekonomske politike, temveč so instrument geopolitike. Če Trump z nečim ne bo zadovoljen, bo dvignil carine, ker nimajo več zveze z ekonomijo, temveč z geopolitičnimi cilji. Vedno jasneje postaja, da je carinska politika Trumpa, ki jo je začel že zelo zgodaj, del širše zgodbe sprememb mednarodnih gospodarskih in političnih odnosov."

Trump želi preurediti svet

"Trump priznava Kitajsko kot sebi enakopravnega oziroma resnega partnerja, vsi drugi, tudi Evropska unija, pa se morajo odločiti, ali bodo proti njemu ali z njim, to pa tudi pomeni igranje po njegovih pravilih igre. Zdaj sem bral, da je ameriški minister pred odhodom v Davos dejal, da gredo tja zato, da povedo, da ima kapitalizem novega šerifa. To so besede ministra, ki, jasno, niso padle z neba, ampak so sestavni del neke politike. Trump želi preurediti svet in tisti del sveta, ki bo hotel biti z njimi, bo njemu podrejen. Evropa bo tu imela zelo resne izzive," je še poudaril Mrak.

"Po mojem mnenju je EU še vedno precej nepripravljena, pa čeprav se je v zadnjem letu kar precej dogajalo, ampak eno leto je preprosto premalo. V zadnjih dneh se nič več ne pogovarjamo o Ukrajini, pogovarjamo se o drugih stvareh, ostaja pa pritisk glede financiranja in Evropa ima tu resne izzive."

O tem, da Evropa verjetno potrebuje precej časa, da se osamosvoji, pa je Mrak povedal: "Mislim, da je ključna težava Evropske unije na omenjenih dveh področjih. Po mojem mnenju je EU še vedno precej nepripravljena, pa čeprav se je v zadnjem letu kar precej dogajalo, ampak eno leto je preprosto premalo. V zadnjih dneh se nič več ne pogovarjamo o Ukrajini, pogovarjamo se o drugih stvareh, ostaja pa pritisk glede financiranja in Evropa ima tu resne izzive."

Katere ukrepe ima Evropa še na voljo?

Na vprašanje, katere ukrepe ima Evropa še na voljo, je Mrak odgovoril: "Teh ukrepov je cela vrsta, ampak to so ukrepi, ki lahko privedejo do resnih razpok v čezatlantskem partnerstvu, da ne rečem še česa več. Ena od stvari, ki bi lahko bila zelo boleča za Združene države Amerike, je začetek resnejše prodaje ameriških vrednostnih papirjev. Ampak vedeti moramo, da je treba, če bomo to naredili, pričakovati odziv ameriške strani, in to ne z 20- ali 30-odstotnimi carinami, ampak verjetno s kakšnimi stvarmi na nformacijskem in obrambnem področju."

"Če se to zgodi, bo položaj bistveno drugačen, kot so bile sankcije proti Rusiji. To bo prizadelo vse pore življenja. Na te informacijske storitve smo vezani ne samo državljani kot posamezniki, ampak so vezani vsi sistemi, recimo energetika, transport, zdravstvo. Če se bodo zgodile take stvari, bodo nastopile resne težave za delovanje države," je v Odmevih sklenil ekonomist.