Hrvaška / Heni Erceg: Fašizem v petkah
S posebnimi čevlji je bila poteptana vsakršna sled gledališča kot prostora avantgarde in razprave o nekdanjem ali sedanjem fašizmu
Igor Bezinović je v Berlinu prejel ugledno evropsko filmsko nagrado za dokumentarni film Fiume o morte, zgodbo o poldrugem letu vladavine pavlihovskega fašista, italijanskega pesnika Gabriela D’Annunzia, na Reki. Med slovesno podelitvijo evropskih oskarjev so igralci in režiserji v govorih opozarjali na nerede in vojne, ki po svetu vznikajo v režiji profašističnih voditeljev. Bezinovićev film se tako odlično prilega sedanjim razmeram v Trumpovi Ameriki, pa tudi v evropskih državah, ki, kot je dejal avtor, gore denarja trošijo za oborožitev, s tem pa za sredstva prikrajšujejo kulturo, gledališče, film. Fiume o morte zato ni samo film o uporu Rečanov proti prototipu fašistične italijanske države na ozemlju Reke, ampak imenitno odslikava tudi današnje razmere v Hrvaški, kjer vzklik »Hajdi, hajdi, ustaši!« ni zgolj uvod v koncerte razvpitega Thompsona, ampak tudi obče mesto nevarne družbene patologije. Posledic ni mogoče predvideti, neredko spodbudijo kanček besa, veliko pogosteje pa občutek žalosti in brezupa. Ta občutek je prežemal tudi še preostale civilizirane meščane Splita, ko so opazovali divjaško rušenje umetniškega murala, na katerem je bila upodobljena ženska. Končal je pod kladivi pripadnikov Torcide, tistih menda mladih, naivnih ljudi, kot proustaško usmerjenim navijačem Hajduka radi rečejo tako imenovani sociologi.
