Kultura / Upor je dolžnost
Ženski pevski zbor Kombinat je izdal drugo ploščo, ki vam bo pomagala preživeti današnje razburkane čase
Vanja Pirc
MLADINA, št. 3, 23. 1. 2026

Nastop Ženskega pevskega zbora Kombinat ob nedavni 84-letnici dražgoške bitke
© Borut Krajnc
Zgodba o tem, kako je nastal Ženski pevski zbor Kombinat, je že skoraj ponarodela. Prijateljice so se zbrale na dekliščini v nekdanji ljubljanski tovarni koles Rog in se zabavale. Ko pa se je noč prevesila v jutro, so v ospredje prišli resnejši pogovori in vse bolj so ugotavljale, da so si kot otroci predstavljale drugačno življenje. Takšno, ki bi temeljilo na vrednotah tovarištva, solidarnosti, socialne pravičnosti, poguma, sočutja, srčnosti, za katere se jim je zdelo, da iz dneva v dan vse bolj izginjajo. In dlje, ko so se pogovarjale, bolj so se strinjale, da morajo stopiti skupaj ter nekako pomagati spet izboriti te vrednote. Ker jim je nekaj ur prej uspel presenetljivo posrečen glasbeni nastop, posvečen slavljenki, je v zanosu padla ideja, da bi ustanovile pevski zbor. Ta se je prvič zbral 27. aprila 2008, na dan upora. Njegov prvi javni nastop je sledil manj kot mesec dni kasneje.
Vanja Pirc
MLADINA, št. 3, 23. 1. 2026

Nastop Ženskega pevskega zbora Kombinat ob nedavni 84-letnici dražgoške bitke
© Borut Krajnc
Zgodba o tem, kako je nastal Ženski pevski zbor Kombinat, je že skoraj ponarodela. Prijateljice so se zbrale na dekliščini v nekdanji ljubljanski tovarni koles Rog in se zabavale. Ko pa se je noč prevesila v jutro, so v ospredje prišli resnejši pogovori in vse bolj so ugotavljale, da so si kot otroci predstavljale drugačno življenje. Takšno, ki bi temeljilo na vrednotah tovarištva, solidarnosti, socialne pravičnosti, poguma, sočutja, srčnosti, za katere se jim je zdelo, da iz dneva v dan vse bolj izginjajo. In dlje, ko so se pogovarjale, bolj so se strinjale, da morajo stopiti skupaj ter nekako pomagati spet izboriti te vrednote. Ker jim je nekaj ur prej uspel presenetljivo posrečen glasbeni nastop, posvečen slavljenki, je v zanosu padla ideja, da bi ustanovile pevski zbor. Ta se je prvič zbral 27. aprila 2008, na dan upora. Njegov prvi javni nastop je sledil manj kot mesec dni kasneje.
Takrat še niso slutile, kako zelo pomemben bo v naslednjih 18 letih njihov prispevek k povezovanju ljudi, k njihovi mobilizaciji v prizadevanjih za spoštovanje človekovih pravic in dostojanstva, za ohranjanje demokracije in vladavine prava. Niso še slutile, kolikokrat bodo stale na ulicah, obkrožene z množico protestnikov, ki bodo skupaj z njimi na ves glas prepevali Bella Ciao, neformalno himno antifašizma, ali katero od številnih drugih pesmi iz uporniške, delavske, antifašistične, partizanske in feministične tradicije z vsega sveta. Pele so na slovenskih ljudskih vstajah, na petkovih protestih, pele so na protestih v podporo palestinskemu ljudstvu, na množici dogodkov. Nedavno so pele v Dražgošah, kamor so jih povabili ob 84-letnici ene največjih bitk v drugi svetovni vojni na naših tleh. Ko gre za človekove pravice, za demokracijo, za upor proti fašizmu vedno lahko računamo nanje.
Že od samega začetka so sicer vedele, da se bodo z zbori z vrhunskimi vokalisti težko kosale, a kombinatke so s svojim uporniškim repertoarjem, neizmerno energijo, ki jo kroti in spodbuja dirigentka Mateja Mavri, in družbenim angažmajem hitro prepričale občinstvo in so že vseskozi deležne toplega sprejema. Nekatere članice so odšle, druge prišle, Kombinat pa je zrasel v več kot le zbor. Je fenomen, institucija. Zato ne preseneča, da so dokumentarec o kombinatkah posneli že pred desetletjem. Ne preseneča, da so leta 2022 prejele nagrado društva Mesto žensk Ženske o ženskah. In ne nazadnje ne preseneča niti, da so te dni razprodale prvi samostojni koncert v ljubljanskem Kinu Šiška.
Ta koncert bo v sredo, 28. januarja, in na njem bodo predstavile novo ploščo. Prvenec so izdale konec leta 2012, v času slovenskih ljudskih vstaj, ki so odnesle drugo vlado Janeza Janše. Drugo so v Rudniški dvorani v Idriji posnele aprila 2024. A zaradi različnih razlogov je izšla šele pred nekaj tedni.
Pa vendar, plošča UPOR in pika. – na kateri najdemo Kosovelovo Naš spev, ki jo je posebej za Kombinat uglasbil dirigentkin pokojni oče, skladatelj Štefan Mavri, in še 11 drugih domačih in tujih pesmi o preprostih ljudeh, ki so s pesmijo, stavko ali tihim delovanjem branili človečnost, tudi primorsko himno Vstala Primorska – zato ni nič manj aktualna. Zdi se celo, da ne bi mogla iziti ob bolj pravem času. V trenutku, ko se ameriški predsednik Trump po letu dni drugega mandata počuti kot vladar sveta in namerno povzroča kaos, svet pa iz dneva v dan trepeta pred tretjo svetovno vojno. In hkrati v času, ko nas doma le še dva meseca ločita od še enih prelomnih volitev, na katerih bomo odločali, ali bomo živeli v državi z vladavino prava ali avtokraciji Janeza Janše. Ta že serijsko širi laži o civilni družbi – o tej srčiki demokracije, ki je vedno znova največji problem za vse avtokrate. Zavedajo se namreč, da njihovi ključni nasprotniki niso politični nasprotniki, temveč sleherniki, ki se jim uprejo. Zato jih ustrahujejo.
»Ko družbo prežema občutek negotovosti, ko politiki gradijo moč na strahu, je umetnost eden redkih prostorov, ki lahko ta strah razgali. Pesem upora je del imunskega sistema družbe – opominja nas, da se ne smemo navaditi na napake oblasti, na laži ali na razkroj demokratičnih vrednot. Je način, da civilna družba, umetniki in posamezniki rečejo: ’Vidimo, razumemo in ne pristajamo na to.’ In seveda, pesem združuje – ko jo poješ skupaj z drugimi, nisi več sam v svojem strahu ali jezi. Že to, da smo skupaj, je lahko v teh časih upor,« pravi članica Ženskega pevskega zbora Kombinat Polona Glavan, sicer pisateljica in prevajalka, pa tudi avtorica pesmi Svoboda z nove plošče.
Ja, kombinatke vztrajajo. Kajti upor, če jih citiramo, ni le človekova pravica, temveč tudi dolžnost.
Plošča:
Ženski pevski zbor Kombinat: UPOR in pika.
Založba: samozaložba, 2025
Cena: 15 evrov