Teden / 8 dni

Čakajoč na zadnji vlak

Slovenija se pripravlja na pristop k tožbi Južnoafriške republike (JAR) proti Izraelu na Meddržavnem sodišču zaradi kršenja konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida ter izvajanja genocidnih dejanj v Gazi. Na ministrstvu za zunanje zadeve so pripravili predlog o pridružitvi tožbi in ga poslali v usklajevanje na vlado, ki mora na koncu tudi sprejeti odločitev. Zunanja ministrica Tanja Fajon je ob tem izjavila: »Razmere v Gazi se ne spreminjajo na bolje, pravzaprav je veliko pesimizma. Vidimo, da se nadaljujejo siloviti napadi na civilne cilje, da še vedno ni zadostne humanitarne pomoči. (…) Tako, da se Slovenija tu zelo resno zdaj pripravlja za pristop k primeru Južne Afrike oziroma k primeru genocidnih ravnanj na sodišču. (…) Mislim, da alternative tej odločitvi pravzaprav Slovenija nima.« Južnoafriška republika je sicer vložila tožbo proti Izraelu že konec leta 2023, neodvisna preiskovalna komisija Združenih narodov pa je septembra lani ugotovila, da Izrael v Gazi vrši genocid. Komisijo je vodila nekdanja sodnica mednarodnega kazenskega sodišča Navi Pillay, ki je opozorila, da so države pravno zavezane, da uporabijo vsa sredstva, ki so jim na voljo, da ustavijo genocid. Tožbi se je doslej pridružilo le nekaj držav, in sicer Španija, Brazilija, Irska, Turčija in Belgija. Rok za pridružitev je 12. marec.

Uglašeno o razglašenem svetu

Predsednica Nataša Pirc Musar in premier Robert Golob sta v enem od redkih skupnih nastopov nagovorila slovenski diplomatski zbor na srečanju na Brdu pri Kranju. Ko so razmere okoli nas dovolj napete in nestabilne, znamo Slovenci stopiti skupaj, tudi Pirc Musarjeva in Golob. Oba sta opozorila, da reševanje sporov na podlagi mednarodnega prava v svetu vse bolj nadomešča uporaba sile. Premier je poudaril: »Vsak dan je več držav, ki mednarodno pravo odrivajo na stran, in vsak dan več je tistih, ki mogoče še niso na oblasti v svojih državah, demokratičnih državah, pa kljub temu razmišljajo o tem, da se zdaj pravila v mednarodni skupnosti pišejo na novo in v tem iščejo svoje lastne koristi.« Predsednica pa je v povezavi z apetiti ameriškega predsednika Donalda Trumpa po Grenlandiji poudarila: »Začetek leta 2026 je znova pokazal, kako nevaren je multipolarni svet. (…) Stanje še poslabšuje erozija zaupanja v mednarodne institucije. (…) Apetiti po prisvajanju ali nadzoru ozemelj drugih držav so nesprejemljivi.«

Medtem pa …

Dvaintrideset novih veleposlanikov v Kremlju je predsedniku Vladimirju Putinu predalo akreditivna pisma, med njimi tudi slovenska veleposlanica Alenka Suhadolnik. Putin je v nagovoru pred tujimi diplomati brez sramu in trohice samoironije razpredal o katastrofalnih razmerah v svetu:  »Enostranska in nevarna dejanja pogosto nadomeščajo diplomacijo in poskuse sklepanja za vse zadovoljujočih rešitev. Namesto da bi države sodelovale v dialogu, obstajajo takšni, ki se zanašajo na načelo pravice močnejšega za uveljavljanje svojih enostranskih pogledov, in takšni, ki verjamejo, da lahko vsiljujejo svojo voljo, drugim pridigajo, kako morajo živeti, ter ukazujejo.«

Bedno in sramotno

Trump je pred odhodom na Svetovni gospodarski forum v Davosu objavil zasebna sporočila nekaterih zahodnih voditeljev. Primer generalnega sekretarja Nata Marka Rutteja je zgovoren: »To, kar ste dosegli v Siriji, je neverjetno. V Davosu bom opozoril na vaše delo tam, pa tudi v Gazi in v Ukrajini. Zavzemal se bom za to, da najdemo pot naprej v zvezi z Grenlandijo. Komaj čakam, da vas vidim.« Demokratski guverner Kalifornije Gavin Newsom je komentiral: »Tega sostorilskega pasivnega obnašanja ne morem več gledati ... Moral bi prinesti kup ščitnikov za kolena za vse te svetovne voditelje. Krone in Nobelove nagrade se kar delijo, kar tako. To je preprosto bedno. In upam, da se ti ljudje zavedajo, kako bedno so videti na svetovnem prizorišču … Sramotno je.« Ima pravico biti jezen. Zahodni, predvsem pa evropski voditelji s prilizovanjem Trumpu sami hranijo njegov pošastni ego, ki potem žre vse okrog sebe. Sami ustvarjajo svojo moro – in moro za številne druge ljudi po svetu.

In kaj zdaj, herr Grims?

Svet ni le v primežu krize, temveč tudi ironije. Slovenija je imela proti koncu ameriške okupacije Iraka tam nameščena dva vojaška častnika v okviru tako imenovane Koalicije voljnih, zdaj pa pošilja dva častnika na Grenlandijo, ki ji Trump grozi z zasedbo. In kaj, če nazadnje res pride do nje, namreč do svojevrstne vojne med EU in ZDA? Kaj bodo v tem primeru storili razni evropski skrajni desničarji, kot je Branko Grims, ki je, denimo, v evropskem parlamentu izkazoval privrženost Trumpu s poziranjem s kapo Make America Great Again, skupaj s svojim asistentom, povezanim z neonacisti. Kako klišejsko je to, da ljudje, ki koketirajo z nacizmom in Adolfom Hitlerjem, obenem flirtajo s Trumpom.