Prvi teden / Trg Janeza Janše

Na območju novega ljubljanskega potniškega centra se visoko v zrak dvigajo žerjavi. Ko so se že pred približno 20 leti pojavile prve resne razprave o tem za državo pomembnem projektu, je bilo slišati tudi predloge o preimenovanju tamkajšnjega Trga OF, in sicer, so predlagali v SDS, po velikem osamosvojitelju in očetu Demosa Jožetu Pučniku. Projekt je nato zastal, v SDS, ki je vodila vlado, pa so se odločili za naslednjo najboljšo stvar – tako rekoč čez noč so brniško letališče preimenovali v Letališče Jožeta Pučnika.

V Ljubljani že imamo ulico, poimenovano po njem. A razprave o tem, da bi morali po njem poimenovati še katero od ljubljanskih vpadnic ali nemara večjih trgov, niso nikoli potihnile. V SDS so predlagali, da bi preimenovali Trg mladinskih delovnih brigad in ga poimenovali po Pučniku. Najglasnejša pa je seveda pobuda, da bi po njem poimenovali sedanji Trg republike. To so v SDS spet obudili prejšnji teden, ob obletnici Pučnikove smrti, ko so na Trgu republike pripravili spominsko slovesnost – v vabilu nanjo pa zapisali, da bo ta potekala »na Trgu dr. Jožeta Pučnika«.

Poimenovanje ulic in trgov spada v pristojnost občine. Predlog je občinska pristojna komisija že obravnavala v prejšnjem mandatu, a je bil zavrnjen. Na pobudo se je prejšnji teden odzval tudi ljubljanski župan Zoran Janković in jo označil za del »volilne kampanje« SDS, Janši pa očital, da Pučnika – svojega predhodnika, ki ga je tako rekoč izrinil iz stranke, njegovo socialdemokratsko stranko pa spremenil v zdajšnjo skrajno desničarsko – zlorablja kot »blagovno znamko«.

Janša je bil pred desetimi leti v govoru na enem od shodov ob dnevu državnosti, ki jih v SDS prirejajo, kadar niso na oblasti, jasen. »Ko boste videli, da na tem trgu ponovno stoji osamosvojitvena lipa, ko boste videli spomenik slovenski osamosvojitvi in ko se bo ta trg imenoval Trg Jožeta Pučnika, vedite, da ste se zbudili v drugačni Sloveniji,« je dejal na Trgu republike. Šele takrat bo Slovenija po njegovem zares osamosvojena.

Ob tem morda velja zapisati, da osamosvojitvena lipa še zmeraj raste, čeprav v bližnjem parku, saj v betonskem koritu, v katerem je bila prej, ni mogla več uspevati. Na njenem nekdanjem mestu naj bi v bližnji prihodnosti postavili spomenik osamosvojitvi. Predlogi zanj so se na natečaju zbirali do lanskega oktobra.

A vrnimo se k Janševim besedam. Še najbolje jih je parafrazirala Spomenka Hribar: »Če se boš povsod, kamor boš pogledal, zaletel v ime Jožeta Pučnika, pa v žive Janeza Janšo pa Dimitrija Rupla, Lojzeta Peterleta in kdo ve, koga še – boš zadovoljen in sit. In svoboden.« Spomenka Hribar je političarka, ki je Janšev vzpon in njegov odnos s Pučnikom spremljala od blizu. »Pučnik je, kot dejansko zaslužen za osamosvojitev, zdaj, ko je pokojni, zmanipuliran za Janševo politiko, v njegovo ’čast’,« pravi. »Manipuliranje z mrtvimi za politično raboto kogarkoli, je sakrilegij, je skrunitev spomina nanj. Janša je še na mrtvega Pučnika ljubosumen, ker je imel večje zasluge za osamosvojitev kot sam, zato se kiti z njegovim imenom. Pučnik je bil skromen človek, na slavo ni nič dal, ob teh Janševih manipulacijah se ’obrača v grobu’.« Preimenovanje trga po njenem zato ne bi bilo primerno.

»Namesto da bi se čim bolj približali javnemu standardu v prejšnji državi, se bomo z Janševimi posegi v kulturo v najširšem pomenu besede približali času kmalu po drugi svetovni vojni, ko je na ta način delovala takratna partijska država,« je še dodala. »Preteklost se nam v marsičem vrača. Zdaj v desničarski varianti.«

Pri podobnih pobudah seveda ne gre za nič drugega kot za utrjevanje osamosvojitvene mitologije, ki je sestavni del Janševega prikrajanja zgodovine. V resnici se v ozadju skriva leninistično preprosta logika, je že pred časom za Mladino ugotavljal zgodovinar Božo Repe: »Bolj ko povzdiguješ predhodnika, bolj s tem povzdiguješ sebe.« Povedano drugače: Janša bi postavljal spomenike drugim v upanju, da jih bodo nekoč drugi postavljali njemu.