Teden / Bogati so politično tveganje

Bogastvo milijarderjev je od izvolitve Donalda Trumpa novembra 2024 raslo trikrat hitreje kot v preteklih petih letih – skupaj je v zadnjem letu zraslo za 16 odstotkov, na 18.300 milijard dolarjev, navaja raziskovalna organizacija Oxfam v poročilu, izdanem ob robu srečanja svetovne elite v švicarskem Davosu. Največjo rast premoženja je opaziti pri ameriških milijarderjih, a tudi pri preostalih je bila rast dvomestna, 12 najbogatejših ima zdaj več premoženja kot najrevnejša polovica človeštva.

»Ukrepi Trumpovega predsedovanja, tudi spodbujanje deregulacije in spodkopavanje pravil o višji obdavčitvi podjetij, so koristili najbogatejšim po svetu,« je zapisano v poročilu. Sočasno vsakemu četrtemu človeku grozi lakota. »Napredek pri globalnem zdravju se po desetletjih izboljšav upočasnjuje, napredek pri univerzalnem zdravstvenem zavarovanju pa stagnira,« opozarjajo pri Oxfamu. »Velika farmacevtska podjetja in zdravstvene zavarovalnice, od katerih številne prejemajo neko obliko javnega financiranja, poročajo o kolosalnih dobičkih za svoje bogate lastnike, raziskave, infrastruktura in plače delovne sile pa so premalo financirani.« V ZDA se skoraj 95 odstotkov dobička velikih zdravstvenih podjetij prenese na delničarje, od lanskega leta imajo tam skoraj 50 novih zdravstveno-farmacevtskih milijarderjev.

Oxfamovi analitiki posebej poudarjajo politične posledice ekonomske neenakosti: »Ekonomska neenakost ima pomembno vlogo pri eroziji pravic in politične svobode ter ustvarja rodovitna tla za povečanje avtoritarnosti.« Po Oxfamu se ravno z zdajšnjim povečanjem števila milijarderjev (lani jih je bilo po vsem svetu prvič več kot 3000) jasno kaže ena od najbolj uničujočih posledic tega – krepitev politične neenakosti med bogatimi in preostalimi. Nastaja razred milijarderjev z neupravičenim in nesorazmernim dostopom do moči in nadzora nad gospodarstvi ter celotnimi družbami, na drugi strani je politično revna in utišana večina. »Ko milijarder kupi politika, časopis ali nedotakljivost pred pravico, si s tem zagotovi izjemen vpliv na vse ravni naše prihodnosti, hkrati to pomeni kratenje politične svobode in erodiranje pravic mnogih.«

Ne gre torej le za milijarderja Trumpa in njegovo administracijo: vladavina superbogatih sega od mest do držav, v vsaki državi so po Oxfamu ljudje, ki s svojim bogastvom pridobivajo politično moč. Zlasti akutno se to kaže v medijih in družbenih omrežjih: sedem največjih svetovnih medijskih in izdajateljskih podjetij od desetih ima lastnike milijarderje, vsak dan ljudje po vsem svetu preživijo 11,8 milijarde ur med spremljanjem vsebin na omrežjih v lasti milijarderjev.

In Slovenija? Politični in družbeni vpliv poleg Gospodarske zbornice Slovenije, ki je po bazi Erar daleč največja lobistka v državi, krepijo tudi druge organizacije menedžerjev in podjetnikov, ki niso vključene v institucionalizirani socialni dialog prek Ekonomsko-socialnega sveta. Takšen je recimo Klub slovenskih podjetnikov Joca Pečečnika, v vodstvu katerega sedi zasebni kirurg Marko Bitenc. Gospodarska elita in politična desnica sta tudi v Sloveniji vse bolj povezani. Eden izmed zadnjih primerov je nastop predsednika uprave NLB Blaža Brodnjaka, ki je glasno kritiziral predlog ministra za delo Luke Mesca za zvišanje minimalne plače na 1000 evrov, hkrati pa je poudarjal pomen davčne razbremenitve dela. Enako govorijo v NSi, enako v SDS.

Brodnjak je predsednik uprave NLB, ki je bila sanirana z javnimi milijardami. Eni izmed večjih lastnikov banke so danes anonimneži s fiduciarnimi računi pri banki Bank of New York. Brodnjak je imel lani 1.012.914 evrov bruto prejemkov. Bankir, ki kritizira zvišanje minimalne plače na 1000 evrov neto mesečno (dobrih 1400 bruto), je torej vsak dan v povprečju »prejel« 2775 evrov bruto.

V sredo zvečer se je sicer (neuradno) razkrilo, da je celotna vladna koalicija podprla zvišanje minimalna plače na predlaganih 1000 evrov neto