V središču / Nekaj priskutnega in ciničnega

Winston Churchill, neizčrpen vir množice duhovitih izrekov, od katerih so številni postali pregovori, slovi kot avtor tudi tega slavnega rekla: »Kdor pri dvajsetih ni liberalec, nima srca, kdor pri štiridesetih ni konservativec, pa nima možganov.« Citat obstaja v precej različicah in se pogosto navaja, predvsem seveda z desne plati, vendar zvesti skrbniki Churchillove dediščine opozarjajo, da o čem takem pri njem ni ne duha ne sluha. Izrek je precej starejši, pripisovali so ga že Françoisu Guizotu, francoskemu državniku iz sredine 19. stoletja, še prej Johnu Adamsu, nato Bismarcku, Benjaminu Disraeliju, švedskemu kralju Oskarju II., Victorju Hugoju, Marku Twainu, Georgesu Clémenceauju, Georgeu Bernardu Shawu in kar nekaj drugim (za čuda manjka Oscar Wilde). Prva izpričana in zapisana sled vodi k bolj obskurnemu viru, francoskemu ekonomistu in politiku Anselmu Polycarpu Batbieju, ki je leta 1872 prvi zapisal to reklo in ga sam pripisal Edmundu Burku, velikemu angleškemu kritiku francoske revolucije s konca 18. stoletja (a tudi pri Burku ni o tem nobene sledi). Namesto liberalec se je uporabljalo tudi republikanec, socialist, revolucionar, komunist itd. [dodajam: namesto konservativec pa socialdemokrat], navedene zgodnje in pozne starosti, ki so se jim pripisovala tipična politična stališča, so se prav tako nekoliko razlikovale.