Kultura / »Ponavadi filmi zelo razdelijo gledalce«

Režiser in direktor fotografije Gregor Božič, letošnji prejemnik nagrade Prešernovega sklada, izbira projekte, ki so mu kreativno najbolj zanimivi. Kot je v intervjuju povedal za STA, je eden tistih, ki poskuša delovati na različnih področjih in ustvarjati projekte, ki poskušajo kaj novega. Biti morajo izziv, pravi nagrajenec.

Nagrado Prešernovega sklada je prejel za tri filmske projekte, glavnino kot direktor fotografije. O tem, kaj zasleduje s tem medijem in kaj želi sporočati, je Božič dejal: "Delam na zelo različnih področjih, ampak primarno sem režiser, sekundarno direktor fotografije, se pa ukvarjam tudi s pomologijo. Vedno sem bil pristaš tega, da se dela na čim bolj različnih področjih, ker verjamem, da so marsikatera področja oziroma tematike zanimive in da je pri našem poklicu bolj kot kaj pomembno kako. Zato nimam neke predefinirane estetike, ampak v vsakem projektu poskušam najti tisto podobo, ki je najboljša in je hkrati tudi možna v danih okoliščinah. Filmski medij se mi zdi predvsem dvoje: izrazito skupinsko delo in umetnost možnega, ker na to, kakšen bo izdelek, zelo močno vplivajo pogoji, v katerih si ta izdelek ustvaril. Tako da moramo biti zelo, recimo, zviti, izkušeni ali pa entuziastični, da kompenziramo pogoje, ki jih imajo mogoče kje drugje v tujini na neki višji ravni, da pridemo kljub temu do primerljivih vrhunskih rezultatov."

Znanost o sadju

O tem, kaj je pomologija, pa je Božič povedal: "Pomologija je znanost o sadju oziroma vrstah sadja. Že več kot 13 let imam projekt v Goriških Brdih, kjer se ukvarjam s starimi sadnimi sortami, s tem, kako ta drevesa vplivajo na kulturno krajino tega prostora. Ob Evropski prestolnici kulture smo tudi sadovnjak, ki je bil postavljen in je genska banka vseh teh sort, pripravili tako, da lahko sprejme tudi skupine obiskovalcev. Imamo majhen paviljon, majhno botanično knjižnico, tako da gre za dolgoročen in dolgoleten projekt, ki je prerasel iz hobija v nekaj malo večjega."

"Vedno sem bil pristaš tega, da se dela na čim bolj različnih področjih, ker verjamem, da so marsikatera področja oziroma tematike zanimive in da je pri našem poklicu bolj kot kaj pomembno kako. Zato nimam neke predefinirane estetike, ampak v vsakem projektu poskušam najti tisto podobo, ki je najboljša in je hkrati tudi možna v danih okoliščinah."

Estetiko prilagaja posamičneu projektu. O tem, kako jo je prilagodil pri filmu Fiume o morte!, ki je nedavno dobil še evropsko filmsko nagrado, je Božić odgovoril: "Fiume o morte! je bil zelo specifičen projekt zato, ker je režiser Igor Bezinović imel svojo vizijo, kako predstaviti dogodek, ki se je zgodil pred stotimi leti. Ta vizija je bila, da bi ga reinscenirali s prebivalci Reke danes. Ko sem prišel v projekt, je bilo takoj jasno, da mi bo prepuščen vizualni del filma. Igor je bil zelo odprt za predloge in je tudi pričakoval, da bova sodelovala nekoliko več, kot ponavadi sodeluje direktor fotografije, ker sva se ukvarjala z vprašanjem, kako vizualno - režijsko zasnovati vse te zgodovinske prizore."

"Moja odločitev je bila, da poskušamo ohraniti dinamiko in zanimivost kljub temu, da smo omejeni, saj je bila ekipa zelo majhna. Bila je ekipa za dokumentarni film, mi pa smo delali neke vrste igrani film. Ves čas smo se igrali na robu te abstrakcije, ironije in elementov, ki pomagajo, da gledalec v vsakem trenutku čuti, da naša ideja ni bila, da naredimo biopic, ampak film, ki stvari bolj preizprašuje, kot da bi gledalca prepričeval, da so bile točno takšne. Naš namen je bil odpreti debato, ljudi opozoriti na stvari, ki so se dogajale, moja naloga pa je bila, da to se naredi čim bolj gledljivo, čim bolj kinematično in zanimivo tudi na vizualen način. Sam sem skušal znotraj vsakega kadra predstaviti tudi mesto Reka. Zdelo se mi je, da je glavni lik tega filma vseeno mesto, zato sem se trudil, da bi skozi svetlobe, prave lokacije in prave kadre prišla do izraza ta specifična energija, ki jo mesto ima. Hkrati pa tudi z nastopajočimi, ki so v film vnesli res neverjetno veliko življenja," je še poudaril Božič.

Najbolj gledan dokumentarni film na Hrvaškem

O tem, ali je bil presenečen, da je bil film izbran za najboljši dokumentarec v Evropi, pa je Božič dejal: "Zdaj smo manj presenečeni kot na začetku, ampak nihče ni pričakoval, da bo imel takšen uspeh. Že odkar je bil premierno prikazan v Rotterdamu, žanje nagrade. Podobno se mi je zgodilo lani pri filmu Nebojše Slijepčevića Mož, ki ni mogel molčati, ki je tudi požel dobre kritike. Zelo malo je negativnih kritik. Če so, so ponavadi vezane na dolžino in podobno. Ponavadi filmi zelo razdelijo gledalce, enim je všeč, enim brez veze, pri tem filmu pa se to zelo redko zgodi. Očitno je nekaj v njem, da ga marsikdo lahko gleda, da lahko čuti nek stik s to zgodovino. Nenazadnje je na Hrvaškem daleč najbolj gledan dokumentarni film vseh časov, podrl je rekord gledanosti v kinematografih, tako da ne samo, da je dobil nagrade na festivalih, je tudi neverjetno gledan film. Tega nikakor ne bi mogli pričakovati na začetku."

"Vedno sem pristopal k filmom bolj iz neke režijske perspektive do snemanja, ko pride snemanje, pa poskušam pozabiti, da sem primarno režiser in se poskušam ukvarjati izključno s kamero. Ampak mislim, da je bila večina projektov, ki sem jih sprejel, od ljudi, ki razumejo, da sem primarno režiser in so si želeli predvsem dialoga in podpore, ne samo v kameri in v svetlobi, ampak tudi v režiji."

Na vprašanje, kako sicer izbira filmske projekte, kaj ga mora nagovoriti, pa je Božič odgovoril: "Zelo mi je pomembno, da z režiserko, režiserjem stkemo skoraj nek prijateljski odnos. Vsi filmi, ki sem jih delal, so imeli dolgotrajne procese, vanje sem bil vpet že od scenarija dalje, z režiserji in režiserkami sem bil v kontaktu ves čas, do zadnjega reza v montaži. Se pravi nenehno komentiranje, kaj je dobro, kaj ni, kaj bi lahko bilo boljše."

Pripravlja nov projekt

"Vedno sem pristopal k filmom bolj iz neke režijske perspektive do snemanja, ko pride snemanje, pa poskušam pozabiti, da sem primarno režiser in se poskušam ukvarjati izključno s kamero. Ampak mislim, da je bila večina projektov, ki sem jih sprejel, od ljudi, ki razumejo, da sem primarno režiser in so si želeli predvsem dialoga in podpore, ne samo v kameri in v svetlobi, ampak tudi v režiji. To je mislim da eden glavnih vzrokov, zakaj me vabijo k sodelovanju. Podobno tudi berem film - biti mora izziv vizualno oziroma formalistično."

Pripravlja že nov projekt, ki se  bo povezoval z raziskovanjem starih sadnih sort. "Ker se je vmes spremenil, ima trenutno delovni naslov Tu naokoli se potikajo prikazni. Sadje bo gotovo ena od tem tega filma, bo pa igrani film in kdor je gledal Zgodbe iz kostanjevih gozdov, mu je verjetno jasno, da bo tudi ta zelo vizualno atmosferski, sanjski. Preizpraševal bo razlike med generacijami v naši trenutni družbi, med generacijo naših staršev in mlajšo generacijo, ter odnos med človekom in naravo. Zdi se mi, da je distanca v obeh primerih zelo podobna, film pa jo bo poskušal razumeti," je še povedal Božič.

9yxF6zMKcao

qbBlgz1adDM