Urška Klakočar Zupančič / »Ne smemo dovoliti, da politiki velikih držav odločajo o naših življenjih«

V preddverju velike dvorane državnega zbora so danes odprli gostujočo razstavo Koroškega muzeja Celovec z naslovom Hinschaun! Poglejmo. Koroška in nacionalsocializem, ki osvetljuje vladavino nacizma na avstrijskem Koroškem med letoma 1938 in 1945 ter postavlja pod vprašaj dosedanjo tamkajšnjo kulturo spominjanja.

Ob odprtju razstave je bilo med govorci slišati pozive, da naj razstava prispeva tudi h gradnji boljšega sveta.

Posebej za Ljubljano zasnovana različica razstave, ki so jo leta 2025 pripravili v celovškem muzeju osem desetletij po koncu druge svetovne vojne, v štirih tematskih delih osvetljuje prepleteno zgodovino avstrijske Koroške in Slovenije. Razstava je nastala v sodelovanju s celovško Zvezo koroških partizanov in prijateljev protifašističnega odpora. Je prvi primer tovrstnega sodelovanja med celovškim muzejem in omenjeno organizacijo po letu 1945.

Ponovno resna grožnja Evropi

Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič je v uvodnem govoru poudarila, da razstava ni le spomin, ampak je tudi opomin, ki spodbuja k razmišljanju o aktualnem dogajanju v današnjem svetu. Prebujajoči se fašizem in nacizem sta po njenih besedah resni grožnji Evropi in vsemu svetu. Medtem ko številni politiki različnih barv govorijo o dialogu, se ta, kot je dejala predsednica DZ, konča prav tam, kjer vznikajo ideologije fašizma in nacizma.

"Ne smemo dovoliti, da po ulicah hodi vojska, policija ali kakšna druga služba in ubija ljudi. Ne smemo dovoliti, da politiki velikih držav, ki se čutijo močne, prevzamejo vajeti tega sveta in odločajo o naših življenjih," je še pozvala Klakočar Zupančič, ki je tudi prepričana, da globalna skupnost za nadaljnji razvoj in blaginjo potrebuje politike in voditelje, ki jih oblikujejo strpnost, odprtost in modrost.

"Ne smemo dovoliti, da po ulicah hodi vojska, policija ali kakšna druga služba in ubija ljudi. Ne smemo dovoliti, da politiki velikih držav, ki se čutijo močne, prevzamejo vajeti tega sveta in odločajo o naših življenjih."

Direktor Koroškega muzeja Wolfgang Muchitsch je pojasnil, da so v Celovcu na podlagi aktualnega stanja raziskav prvič po letu 1945 v deželnem muzeju pozornost namenili uveljavljanju moči in nasilni oblasti nacionalsocializma tako na avstrijskem Koroškem kot tudi v delih Slovenije. Posvetili so se tudi razdejanju in ranam, ki jih je ta povzročil, ter spominu nanje. Pozornost so po njegovih besedah tako namenili tudi tistemu, kar je bilo v preteklosti na avstrijskem Koroškem pogosto izrinjeno in domnevno pozabljeno in spregledano, prav z razstavo pa so pokazali na slepe pege v kulturi spominjanja, ki jih je po njegovih besedah za dobro prihodnost potrebno osvetliti.

Temne plati preteklosti

Upanje, da bo razstava prispevala k kritičnemu dialogu in izmenjavi mnenj, je izrazil avstrijski veleposlanik v Sloveniji Konrad Bühler, ki je uvodoma nekaj stavkov spregovoril v slovenščini. Tudi veleposlanik je spomnil, da so bila desetletja temne plati lastne preteklosti potisnjene v ozadje, šele v 90. letih preteklega stoletja pa se je tako v Avstriji kot Sloveniji začel nov odnos do lastne in skupne zgodovine.

Odprta in iskrena obravnava lastne preteklosti sta po veleposlanikovih besedah moralna dolžnost, spominjati se pa pomeni tudi razkrivati zamolčane resnice, poimenovati krivice, prevzeti odgovornost zanje in s tem tudi žrtvam povrniti njihovo dostojanstvo. Za vse to pa sta, kot je še povedal, potrebna znanje, pogum in značaj.

Zamolčana zgodovina Avstrije

Tudi deželni glavar avstrijske Koroške Peter Kaiser je priznal, da je bilo v Avstriji več desetletij običajno, da so zamolčali stvari, o katerih govori danes odprta razstava, samo samokritičen pogled na preteklost pa lahko po njegovem tlakuje pot v dobro prihodnost, s tem pa tudi žrtve nacionalsocializma, ki jih obravnava razstava, ne bodo zaman.

Hinschaun! Poglejmo. Koroška in nacionalsocializem, katere kuratorja sta Peter Pirker in Andrej Krištof, bo v hramu slovenske demokracije na ogled do 30. januarja. Koroški Slovenec Kristoš, tudi potomec družine babice, ki so jo nacisti avstrijske Koroške leta 1942 nasilno izselili in deportirali v nemško delovno taborišče, je izpostavil, da ta razstava prvič na kritičen in obširen način dokumentira zločine nacistov. Vključuje tudi zgodovino koroških Slovencev v tem obdobju, nemškogovoreči večini na avstrijskem Koroškem pa daje možnost, da na lastno zgodovino pogleda kritično in verjame v avstrijsko Koroško kot dvojezično deželo.